Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po prejšnji epizodi, edini v zgodovini Radiovednih, ko si je poslušalec Tomaž Berčič ob pomoči strokovnih virov kar sam odgovoril na vprašanje, tokrat raziskovalno lupo spet prevzemajo naše radiovedne punce. Z njo pa bodo dodobra raziskale temen nočni svet vešč. Le zakaj te vleče k žarnici in zakaj se okoli nje gibajo v krogih? Na to vprašanje tokrat odgovarja izredni profesor fiziologije živali Gregor Belušič.
Prva epizoda Radiovednih v novem letu gosti posebnega gosta. Tomaž Berčič je grafični oblikovalec in fotograf, hkrati pa tudi zvesti poslušalec naše oddaje, ki nam prisluhne vsak teden. Dostikrat pobegne v svoje možgane, zato se je tokrat prelevil v novinarja in raziskovalca mikrovalovne pečice, ki je bila odkrita po naključju, med preizkušanjem radarske opreme, ki enako kot mikrovalovna pečica deluje s pomočjo mikrovalov.
Tišina. V radijskem etru se je bojimo in otepamo, za kar 1500 Slovencev pa je ta edina poznana stalnica. Tokrat v Radiovednih torej o tem, kako danes zelo hrupen svet dojemajo gluhe osebe. Na sedež Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije se je odpravila Neža Borkovič.
Čas okoli božiča in novega leta je prav poseben del leta, ko si vzamemo več časa za druženje z bližnjimi, s stojnic pa zadiši po kulinaričnih dobrotah. V naslednjih minutah se odpravljamo tja, kjer diši najbolj. Na sejem, v čudovito staro mestno jedro Celovca, ki s svojimi barvitimi fasadami ter romantičnimi kotički v obiskovalcih prebudi praznični duh. Neža Borkovič se je tja odpravila tako, kot se tja poda veliko prazničnih navdušencev iz Slovenije - z vlakom.
In kot da do zdaj nismo bili že dovolj sladki, se zdaj odpravljamo tja, kjer diši po medu, muškatnem oreščku, cimetu in klinčkih. V 500 let staro obokano klet se je z Alešo Mušič, novo lastnico lectarske delavnice na Linhartovem trgu, odpravila Neža Borkovič.
Festival Forward/ Naprej: Pogovor po okrogli mizi Podnebno medijsko ogledalo
Če je jutri znova praznik demokracije, potem je bil sinoči nedvomno praznik novinarstva. Kljub trudu prižig prazničnih lučk, kuhano vino in črni petek v novinarskih krogih včeraj niso uspeli zasenčiti že 11. podelitve najvišjih stanovskih nagrad Čuvaj ali Watchdog. Z zvokom vas zdaj peljemo v Lutkovno gledališče, kamor je Festival Naprej/Forward Društva novinarjev Slovenije privabil številne novinarje, fotografe in medijske navdušence.
Te dni, ko postaja prižiganje radiatorjev vse dražje in si marsikdo raje kot ogreje prostor obuje dvojne ali trojne nogavice, se poskušamo domisliti kar se da iznajdljivih rešitev, da številke na položnici ne bi preveč poskočile. Eno je s pomočjo poslušalca Dominika morda našla ekipa Radiovednih.
Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Pred dvema tednoma so naše Radiovedne sodelavke opazovale nebo in oblake ter se spraševale, kolikšna mora biti njihova gostota, da vreme opredelimo kot delno ali pretežno oblačno. A še preden vas zaradi zanimanja pot zdaj zanese do našega spletnega arhiva, kjer boste poleg tega našli še številne druge odgovore, vam v posluh priporočam tokratno - popolnoma svežo epizodo Radiovednih. To avtorica Neža Borkovič in kolegica Ajda Kus namenjata pticam, ki lebdijo med temi "delno ali pretežno" gostimi oblaki. Natančneje - namenjata jo morskim pticam z dolgim kljunom in plavalno kožico med kremplji.
Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.
Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka.
Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.
Preverjamo razpoloženje na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki prav v ponedeljek od zgodnjedopoldanskih ur poteka v Cukrarni. "Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?" O tem se pogovarjamo z obiskovalci in organizatorji festivala.--
"V Sloveniji je bila letošnja sezona neviht dolga in v mnogih pogledih izjemna." Tako 22-letni lovec na nevihte Amadej Krépek s superlativi opiše za marsikoga turoben čas poletno-jesenskih neurij. Ko drugi strele s strahospoštovanjem in z varne razdalje le opazujemo, adrenalinski navdušenec viharno dogajanje spremlja povsem od blizu.
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
Ob evropskem dnevu jezikov smo se pomešali med udeležence Malega in Velikega jezikovnega mozaika, ki je v včeraj potekal v Kinu Bežigrad. Pogovarjali smo se z otroki, ki prihajajo iz večjezičnih družin, o jeziku premlevali z mladostniki, ki se v šoli učijo različne tuje jezike, in spoznavali tiste, ki izhajajo iz drugih kulturnih okolij. Kot se za jezikovno reportažo spodobi, bo v njej moč slišati pravo brbotavo juho jezikov, začinjeno z razlogi, zakaj je dobro obvladati več jezikov.
Tobak ne le škoduje zdravju posameznikov. Ogroža tudi okolje, kar je pogosto spregledan vidik močno razširjene tobačne industrije
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V zadnji, deseti epizodi se vračamo k jeziku. Namenjamo jo premisleku o prevzemu kitajskih geografskih imen in izvoru slovenskih poimenovanj za nekatere značilno kitajske predmete. Ste se kdaj vprašali od kot izvira že ime Kitajska?
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ko v naglici prebrskamo svetovni splet, lahko tam hitro srečamo različne zapise o tem, da Kitajci recimo zelo glasno govorijo in da ni nič neobičajnega, da v javnosti tudi pljuvajo, saj je to v njihovi kulturi nezaznamovano početje.
