Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Neža Borkovič

136 prispevkov



15.6.2024

Kakšne spremembe v telesu povzroči doping?

Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren?


4.5.2024

Zakaj zvok odmeva?

Rok Ribičič in Jaša Delak Žmahar, sedmošolca z osnovne šole Poljane, sta se to soboto veliko naučila, predvsem s pozornim poslušanjem. Hodila sta od prostora do prostora in od stene do stene ter prisluškovala svojemu glasu.


13.3.2024

Una Marković: Izplača se biti pogumen ali "isplati se biti hrabar"

Kot študentka prevajalstva se je Beograjčanka Una Marković v Slovenijo preselila pred dobrim letom in pol. Že pred prihodom se je učila slovenščine, a pravi, da ji znanje iz učbenikov pri stiku z vsemi slovenskimi narečji ni prav veliko pomagalo. Zato je odkar živi v Ljubljani postala ena izmed najbolj predanih obiskovalk spletnega portala Fran. V pogovoru z Uno tudi o kvaliteti slovenskega bureka, živosti življenja v naši prestolnici in zborovskem petju v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, zaradi katerega je tukaj našla svojo skupnost.


2.3.2024

Zakaj pingvinov ne zebe v stopala?

Letošnja zima v naših krajih ni bila tako zelo ostra, kar pa nikakor ne velja za Antarktiko, ki velja za najbolj mrzel in suh predel Zemlje. Tam se temperature vse leto gibljejo med 0 in - 80 °C. Kako to, da tam živečih pingvinov ne zebe v noge, ko hodijo po ledu? Na vprašanje tokrat odgovarja Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja ljubljanskega živalskega vrta.


26.1.2024

Kaj se zgodi, ko se na uri izpiše 00:00?

Čas se odšteva, nihče ne ve, kaj se zgodi, ko se na uri izpiše 00:00. V Centru vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju so odprli novo, prav posebno sobo pobega. Že na prvi pogled opazite arhitekturno posebno stavbo v obliki orbite, ki v notranjosti obiskovalcem ponudi svet vesolja, zvezd, lun in raket.


24.1.2024

Pedro Silveira: Brazilec, ki obožuje štruklje in pražen krompir

Pedro Silveira prihaja iz severovzhodnega dela Brazilije, kjer je po naših standardih zaradi bližine ekvatorja ves čas poletje - prijetnih 32 stopinj. Zato slovensko zimo, pa čeprav je tukaj prvič videl čudežni sneg, težko prenaša. Po sedmih mesecih življenja v Sloveniji kot pravi Slovenec obožuje zelje, štruklje in govejo juho, ne mara pa “upravne enote”. O tem, kako se privaja na mraz, kako mu gre učenje slovenščine in ali si predstavlja svoje življenje preživeti v Ljubljani, pa v tokratni Evropi osebno.


4.1.2024

Nismo še videli, česa vsega je zmožno Sonce

Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.


30.12.2023

Kako določimo starost zvezd?

V zadnji letošnji epizodi pogled usmerjamo v nebo. Tam ne iščemo Božička s snežno vprego, ampak opazujemo zvezde in se hkrati sprašujemo, kako lahko astronomi tako natančno določijo njihovo starost. Pri iskanju odgovora nam je pomagala astrofizičarka Dunja Fabjan.


23.12.2023

Zakaj ljudje zamenjujemo levo in desno?

Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.


22.12.2023

Reportaža: Razglasitev imena leta 2023

Sinoči smo lahko v živo iz studia 26 Radia Slovenija spremljali že tradicionalno razglasitev imena leta. Za slavnostni naslov se je potegovalo dvanajst finalistov in imen meseca, ti pa so med seboj izglasovali ime leta. Za leto 2023 je naziv prejel Primož Roglič. 27. maja 2023 se je zapisal v zgodovino kot prvi Slovenec, ki je osvojil tritedensko dirko po Italji. Vendar športne zmage niso vse. Bil je tudi ambasador programa Botrstvo v športu Fundacije Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, kjer je skupaj s partnerji zbral več kot 200 tisoč evrov za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij. Projekt ime leta na Valu 202, se je tudi to zaokroži v duhu dobrodelnosti in navdihujočih zgodb.


9.12.2023

Hrvaška prestolnica je preoblečena v lučke

Praznično vzdušje je okužilo številna evropska mesta, med drugim tudi prestolnico sosednje Hrvaške, ki se je v teh dneh spremenila v pravo adventno pravljico. Zagreb ponuja široko gastronomsko ponudbo, številne koncerte ter dogajanje za mlade in najmanjše. Je pa res - za storitve boste morali odšteti kar nekaj denarja.


9.12.2023

Kako štorklje zgradijo gnezdo, da ne pade na tla?

V Sloveniji poznamo dve vrsti štorkelj, belo in črno, a nekaj jima je skupno: obe sta odlični pri gradnji svojih gnezd. Tudi ko naše kraje zapustijo in odidejo ne lepše, gnezda na dimnikih, drevesih in tramovih ostanejo trdno nameščena. Ne zmoti jih sneg, niti močan veter. Kako so zgrajena, da na svojem mestu ostanejo leta, celo desetletja? Odgovarja Urša Gajšek, strokovnjakinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic.


6.12.2023

Lucy McCormick: Ko imam idejo, me ne more nihče ustaviti

Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".


25.11.2023

Kako sanjajo slepi ljudje?

Nekako velja, da sanjamo to, kar vidimo čez dan in kar imamo zakopano globoko v spominu in podzavesti. Nekateri sanjajo da letijo, nekateri da padajo. Nekateri sanjajo v barvah, spet drugi v črno-belem spektru. Kako pa sanjajo slepi? Na vprašanje odgovarja nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.


24.11.2023

Bomo čez 20 let še gledali televizijo in brali časopise?

Na novinarskem festivalu Naprej/Forward, ki poteka te dni, razpravljajo o različnih temah. Tudi o medijski krajini, ki se spreminja vse hitreje, o digitalizaciji medijev in vprašanju, ali bomo čez 20 let še gledali televizijo in brali časopise. Zbrali bomo razmišljanja novinarskih kolegov, ki svoje delo opravljajo pri različnih časopisnih in televizijskih hišah.


11.11.2023

Kako težki so oblaki?

Tako puhasti lebdijo nad nami, v resnici pa so tako težki. Bi lahko uganili, koliko kilogramov tehta povprečno velik oblak? Na srečo vam v naši družbi ni treba prav nič ugibati, mi vam odgovore kar takoj razkrijemo. Tokrat nam pri tem pomaga dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.


9.11.2023

"Vse snovi so strupi; nobene ni, ki ne bi bila strup. Le odmerek loči strup od zdravila."

Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.


4.11.2023

Sta slabo vreme in slabo počutje res povezana?

Tudi vas ob deževnem vremenu boli glava, nimate energije, ste zaspani in razdražljivi? Nikakor niste edini, to vam lahko zagotovimo. Če sta slabo vreme in slabo počutje res povezana, v tokratni 4-minutni raziskavi poizveduje Neža Borkovič, odgovarja pa Miha Ravnik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.


28.10.2023

Radiovednih 200: Od gorenja in dihanja do čebeljega voska

197, 198, 199 … 200. Vsak teden ena, ta teden že 200. epizoda. In prav toliko odgovorjenih vprašanj. Kateri je najpočasnejši polž na svetu, ali je spomladanska utrujenost res le mit, lahko med spanjem kolcamo in rigamo? V jubilejni pa malo drugače.


3.10.2023

Svoboda na nitki: Opolnomočenje žensk skozi tekstilno dejavnost, 2. del

V drugem delu serije Svoboda na nitki izpostavljamo dobre plati ukvarjanja s tekstilom. V sodobnem času se je namreč namen tekstilnega dela premaknil od izpolnjevanja človeških potreb k izpolnjevanju psiholoških, duhovnih in socialnih potreb.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt