{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=matevzpolajnar&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=matevzpolajnar&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=8&page_size=12","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=matevzpolajnar&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"114549","attributes":{"wp-id":437899,"date":"2020-06-28T10:28:53+02:00","modified":"2020-06-30T13:49:07+02:00","slug":"vroci-mikrofon-218","post-type":"post","title":"Kam sta izginila študentski upor in kritičnost?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/vroci-mikrofon-218/","content":"

Študentsko organiziranje v Sloveniji ima na svetovni ravni status posebnega in kompleksnega, saj se je skozi dolgo zgodovino razvijalo do današnjih podob. Že od ustanovitve ljubljanske univerze skušajo študentje v slovenskem prostoru vplivati na potek študijskega procesa, svoj položaj v družbi in na aktualen družbeno-politični položaj. Njihove zahteve in agende se z leti spreminjajo in dopolnjujejo. Nekatere so že bile dosežene, druge pozabljene, spet tretje se ponavljajo v vsaki novi generaciji.

\"Ker so želeli narediti nekaj dogodkov, so študentje začeli prodajati mleko in zaslužek od te prodaje mleka je šel v skupni fond, ki so ga porabili za različne dogodke in druženja. To velja za začetek študentskega organiziranja, ki še vedno deluje približno na enaki ravni, kjer vsi študentje prispevamo v skupni fond, organizacije pa potem denar namenijo za dejavnosti.\" – Jaka Trilar, nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije

Dejavnost in naprednost študentov in študentskih organizacij morda še vedno preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, a zdi se, da je študentska kritika povsem zamrla.

\"Študentje so bili v Ljubljani, manj jih je blo, bolj so se povezovali, počutili so se bolj pripadne. Verjetno so si tudi več upali narediti. Med odmevnejše aktivacije sodi protest proti izgradnji hidroelektrarne na reki Soči v bližini Kobarida. Takrat je klub odločno zavzel stališče proti. Danes se ukvarjamo s podobnimi težavami, ampak ne vem, ali bi si upali kar tako izraziti mnenje, ker za seboj potegne še veliko drugih stvari.\" – Lara Batistuta, predsednica Kluba tolminskih študentov

Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije tako rekoč nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva, zakaj se študentske organizacije raje kot k vsebinskemu delu in boju za pravice študentov zatekajo k organizaciji zabavnih dogodkov?

\"Sploh v zadnjih letih so se zakoni in razni predpisi zelo zaostrili in biti predsednik oziroma predstavnik študentskega kluba v Sloveniji je postalo zelo odgovorno delo. Na novo se moramo prijaviti tudi na protikorupcijsko komisijo, pripraviti moramo kar nekaj dokumentacije. Biti predsednik študentskega kluba ni več tako enostavno, tako da mislim, da se bo tudi v prihodnje vse manj mladih odločalo za to funkcijo. Prejšnji predsedniki so bili lahko bolj direktni, bolj odprti, brez dlake na jeziku, medtem ko je za današnje predsednike bolje, da se politično ne opredeljujejo, bolje je, da smo z vsemi v dobrih odnosi, z vsemi župani.\" – Manja Novak, predsednica Kluba belokranjskih študentov

Afere, povezane predvsem z domnevno netransparentno in negospodarno porabo denarja, študentskih organizacijam niso tuje. Slaba luč velikokrat pade tudi na ugled in javno prezenco lokalnih študentskih klubov, ki njihovo delovanje lahko močno okrne.

\"Javnost še vedno povezuje v eno celoto. Ko se v eni entiteti nekaj zgodi, to velja za celotno študentsko organiziranje in zato neka slaba stvar, ki se je zgodila v določeni študentski organizaciji, pride na vse in se posplošuje, zagotovo vpliva tudi na sloves vseh študentskih klubov.\" – Grega Donša, predsednik Kluba prekmurskih študentov

Že dalj časa tako opažamo, da so študentske organizacije svoje delovanje preusmerile v organizacijo zabavnih dogodkov in se oddaljile od svojega bistva zagovarjanja pravic študentov in dijakov. Sogovorniki problematizirajo, da tisti mladi, ki se odločijo za aktivno sodelovanje v organizaciji, raje kot da se ukvarjajo s težavami študentov, pripravljajo zabave, ki so veliko bolj odmevne in obiskane kot različni dogodki s področja izobraževanja, sociale ali humanitarnosti. Poraja se vprašanje, ali slovenski študentje sploh potrebujejo organizacije v taki obliki, kot jih poznamo zdaj. A v koronakrizi se je spet izkazalo, da so močni zastopniki tako na lokalni kot državni ravni še kako pomembni.

","excerpt":"Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice, zadnja leta pa se zdi, da je ost organizirane študentske kritike povsem zamrla","featured-media-id":22230,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174703498","abovetitle":"","subtitle":"Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice, zadnja leta pa se zdi, da je ost organizirane študentske kritike povsem zamrla","category-text":"False","permalink":"2020/06/vroci-mikrofon-218/","show-start":"2020-06-30T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-30T12:30:00+02:00","audio-length":"892","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/30/Kamstaizginilatudentskiuporinkritinost4820449.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703498","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ker so želeli narediti nekaj dogodkov, so študentje začeli prodajati mleko in zaslužek od te prodaje mleka je šel v skupni fond, ki so ga porabili za različne dogodke in druženja. To velja za začetek študentskega organiziranja, ki še vedno deluje približno na enaki ravni, kjer vsi študentje prispevamo v skupni fond, organizacije pa potem denar namenijo za dejavnosti.\" – Jaka Trilar, nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije

"},{"kind":"html","content":"

Dejavnost in naprednost študentov in študentskih organizacij morda še vedno preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, a zdi se, da je študentska kritika povsem zamrla.

"},{"kind":"html","content":"

\"Študentje so bili v Ljubljani, manj jih je blo, bolj so se povezovali, počutili so se bolj pripadne. Verjetno so si tudi več upali narediti. Med odmevnejše aktivacije sodi protest proti izgradnji hidroelektrarne na reki Soči v bližini Kobarida. Takrat je klub odločno zavzel stališče proti. Danes se ukvarjamo s podobnimi težavami, ampak ne vem, ali bi si upali kar tako izraziti mnenje, ker za seboj potegne še veliko drugih stvari.\" – Lara Batistuta, predsednica Kluba tolminskih študentov

"},{"kind":"html","content":"

\"Sploh v zadnjih letih so se zakoni in razni predpisi zelo zaostrili in biti predsednik oziroma predstavnik študentskega kluba v Sloveniji je postalo zelo odgovorno delo. Na novo se moramo prijaviti tudi na protikorupcijsko komisijo, pripraviti moramo kar nekaj dokumentacije. Biti predsednik študentskega kluba ni več tako enostavno, tako da mislim, da se bo tudi v prihodnje vse manj mladih odločalo za to funkcijo. Prejšnji predsedniki so bili lahko bolj direktni, bolj odprti, brez dlake na jeziku, medtem ko je za današnje predsednike bolje, da se politično ne opredeljujejo, bolje je, da smo z vsemi v dobrih odnosi, z vsemi župani.\" – Manja Novak, predsednica Kluba belokranjskih študentov

"},{"kind":"html","content":"

\"Javnost še vedno povezuje v eno celoto. Ko se v eni entiteti nekaj zgodi, to velja za celotno študentsko organiziranje in zato neka slaba stvar, ki se je zgodila v določeni študentski organizaciji, pride na vse in se posplošuje, zagotovo vpliva tudi na sloves vseh študentskih klubov.\" – Grega Donša, predsednik Kluba prekmurskih študentov

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"},{"type":"Author","id":"268"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22230"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22230"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112466","attributes":{"wp-id":431309,"date":"2020-05-19T00:14:02+02:00","modified":"2020-06-04T16:11:30+02:00","slug":"kulturnice-591","post-type":"post","title":"Knjižni sejmi so lahko majhni in se odzivajo na vsebinske in prostorske priložnosti","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/kulturnice-591/","content":"

Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.

“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature

Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.

“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost

Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.

","excerpt":"Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku ","featured-media-id":21866,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174697175","abovetitle":"","subtitle":"Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku ","category-text":"False","permalink":"2020/05/kulturnice-591/","show-start":"2020-06-01T14:00:00+02:00","show-end":"2020-06-01T14:20:00+02:00","audio-length":"572","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/Knjinisejmisolahkomajhniinseodzivajonavsebinskeinprostorskeprilonosti4778933.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697175","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature

"},{"kind":"html","content":"

“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21866"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21866"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112205","attributes":{"wp-id":430632,"date":"2020-05-14T00:13:24+02:00","modified":"2020-05-30T12:11:08+02:00","slug":"mobilnost-63","post-type":"post","title":"Klavrnost študentskega maja","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/mobilnost-63/","content":"

Maj je po navadi najbolj študentski mesec. Izpiti se začenjajo šele junija, spomladansko sonce pa je tudi znak, da se začenjajo majske igre. Letošnji maj pa ima za študente bolj klavrno podobo, saj je koronakriza popolnoma oklestila težko pričakovane dogodke. Študenti se sicer počasi vračajo na fakultete in v študentske domove, vendar tistega pravega majskega razpoloženja vendarle ni.

15, marca so študentje namreč izvedeli, da morajo najpozneje z naslednjim dnem zapustiti študentske domove. Torej na isti dan, kot je vlada razglasila ukinitev javnega prevoza. Med študenti so te odločitve dvignile veliko prahu in očitki so padli tudi na vodstvo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in njenega predsednika Klemna Perana.

“Glavni fokus študentske organizacije je bil prepoznati vse problematike, s katerimi so se študentje srečevali. Delali smo več kot prej, prejeli smo tudi rekordno število klicev in elektronske pošte. Nikoli v zgodovini te organizacije nismo imeli tolikšne pozornosti. Ukvarjali smo se s študijem na daljavo kot s socialno problematiko, saj je marsikdo ostal brez študentskega dela. Predloge smo naslavljali na vlado, ampak seveda, nismo uspeli doseči vsega.”

Kljub odpovedanim majskih igram se v Rožno dolino počasi vrača življenje. Čeprav so študentje v zadnjih letih praviloma politično nedejavni, bodo najverjetneje po koroni imeli še veliko povedati.

“Študentje se vedno le bolj zavedajo svoje moči in konec koncev tudi svoje prihodnosti. Stanje se izboljšuje, mladi se politično nekoliko prebujajo. Upam, da bo to nek val, ki bo šel naprej.” – Jaka Trilar, nekdanji predsednik ŠOS-a

","excerpt":"Kje so bili študenti v času korone? So bili njihovi predlogi, zahteve slišani, njihove pravice pa dovolj zastopane?","featured-media-id":21799,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174695943","abovetitle":"","subtitle":"Kje so bili študenti v času korone? So bili njihovi predlogi, zahteve slišani, njihove pravice pa dovolj zastopane?","category-text":"False","permalink":"2020/05/mobilnost-63/","show-start":"2020-05-27T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-27T11:30:00+02:00","audio-length":"494","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/27/Klavrnosttudentskegamaja4773035.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695943","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Glavni fokus študentske organizacije je bil prepoznati vse problematike, s katerimi so se študentje srečevali. Delali smo več kot prej, prejeli smo tudi rekordno število klicev in elektronske pošte. Nikoli v zgodovini te organizacije nismo imeli tolikšne pozornosti. Ukvarjali smo se s študijem na daljavo kot s socialno problematiko, saj je marsikdo ostal brez študentskega dela. Predloge smo naslavljali na vlado, ampak seveda, nismo uspeli doseči vsega.”

"},{"kind":"html","content":"

“Študentje se vedno le bolj zavedajo svoje moči in konec koncev tudi svoje prihodnosti. Stanje se izboljšuje, mladi se politično nekoliko prebujajo. Upam, da bo to nek val, ki bo šel naprej.” – Jaka Trilar, nekdanji predsednik ŠOS-a

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"},{"type":"Author","id":"268"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21799"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21799"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111756","attributes":{"wp-id":429429,"date":"2020-05-05T00:13:19+02:00","modified":"2020-05-18T11:55:52+02:00","slug":"vrnitev-v-solo","post-type":"post","title":"Staršem otrok prve triade želimo sporočiti, da lahko mirno odidejo v službe","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/vrnitev-v-solo/","content":"

Danes so se poleg otrok v vrtce, maturantov v srednje šole in gimnazije v šole vrnili učenci prve triade osnovnih šol. Obiskali smo Osnovno šolo Škofljica in preverili utrip drugega prvega šolskega dne v šolskem letu 2019/2020. Razen talnih označb pred šolo nič ne nakazuje na to, da bi se tam kaj bistvenega dogajalo, pa tudi med učenci, učitelji in starši ni čutiti posebnega vznemirjenja.

“Vulkan se je umiril, za mano je neprespana noč. Ko stopiš pred sodelavke in sodelavce, pred učenke in učence, moraš izražati samozavest, mirnost, potrpežljivost, predvsem pa jim moraš dati vedeti, da so dobrodošli in sprejeti ter da smo tukaj in moramo narediti najbolje, kar je mogoče, čeprav so za nami zelo težke in naporne priprave. Najprej za učenke in učence, pa tudi za vse zaposlene in sporočiti staršem, da lahko mirno odidejo v službe. Njihovi otroci so na varnem.” – Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica

Roman Brunšek še dodaja, da otroci niso v zaporu, hitro so razumeli varnostno razdaljo in so nasmejani in veseli, da so se vrnili v šole in se spet srečali s sošolci in učiteljicami: “Otroci se pogovarjajo. Mogoče je še najtežje za učiteljice, ki morajo mimo njih hoditi z maskami, ampak so se številne domislile in si na maske narisale nasmeške, obraze, motive živali.”

Večina otrok na OŠ Škofljica se je vrnitve v šolo razveselila, razmišljali pa so tudi o šolanju na daljavo v preteklih dveh mesecih:

“Šolanje je bilo boljše, kot ko smo bili v šoli. Delo si lahko razporediš in je veliko lažje. Danes mi je bilo težko priti v šolo, a se nisem preveč upirala.”
\n
“Danes je bilo težko vstati, ko je zvonila budilka, ker sem šla spat ob enajstih.”
\n
“Doma je bilo v redu, čeprav smo se veliko prepirali, ker se meni ne da skoraj nič delati. Dolgočasno mi je biti doma. Šole sem se zelo veselila.”
\n
“Šola mi je bila do epidemije zelo dolgočasna, zdaj pa sem bila ‘Juhej, v šolo gremo, končno!’.”

Da so se lahko vsaj nekateri otroci vrnili v šole, so veseli tudi njihovi starši, ki so se morali v preteklih dveh mesecih spremeniti v učitelje, šolske psihologe, kuharice in ravnatelje. Kako pa so o šolanju na daljavo razmišljali starši otrok prve triade?

“Na začetku je bilo sproščeno, potem pa se je zaostrilo. Prve dneve smo mislili, da bo šlo vse zlahka, potem pa se je izkazalo, da ni vse tako enostavno. Smo morali kar precej delati, sploh z drugošolcema. Imam pa še enega fanta, ki je v petem razredu. Bilo je veliko printanja, podajanja navodil, včasih je bilo že kar nekaj slabe volje.”
\n
“Sama sem delala normalno, ker delam v zdravstvu. Mož je delal od doma, smo ga hecali, da je očka samohranilec, ker je moral voditi svojo službo in dva otroka. Zdaj se razmere spreminjajo, bomo pa videli, kako jim bo uspelo upoštevati vse te pogoje NIJZ, ker za moje pojme je to nemogoče narediti v prvi triadi osnovne šole. Pustimo se presenetiti.”

Ravnatelj Roman Brunšek zaključuje: “Tudi če bomo pedagogi nosili maske, se za temi maskami še vedno skrivajo prijazni, srčni in spodbudni nasmehi. Čeprav otrokom ne moremo z mimiko pokazati, se veselimo njihove vrnitve v šolo ali pa z veseljem pričakujemo to vrnitev. Vsem pedagogom, ki so tako dolgo delali na daljavo v težkih pogojih, iskrena hvala, prav tako pa tudi vsem staršem, ki so nas razumeli in podpirali.”

","excerpt":"V šole so se danes vrnili tudi učenci prve triade osnovnih šol. Kako so drugi prvi šolski dan v tem šolskem letu doživeli učenci, starši in učitelji, smo preverili na Osnovni šoli Škofljica","featured-media-id":21669,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174693739","abovetitle":"","subtitle":"V šole so se danes vrnili tudi učenci prve triade osnovnih šol. Kako so drugi prvi šolski dan v tem šolskem letu doživeli učenci, starši in učitelji, smo preverili na Osnovni šoli Škofljica","category-text":"False","permalink":"2020/05/vrnitev-v-solo/","show-start":"2020-05-18T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-18T10:30:00+02:00","audio-length":"1161","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/RomanBrunekravnateljosnovneolekofljica4760221.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693739","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vulkan se je umiril, za mano je neprespana noč. Ko stopiš pred sodelavke in sodelavce, pred učenke in učence, moraš izražati samozavest, mirnost, potrpežljivost, predvsem pa jim moraš dati vedeti, da so dobrodošli in sprejeti ter da smo tukaj in moramo narediti najbolje, kar je mogoče, čeprav so za nami zelo težke in naporne priprave. Najprej za učenke in učence, pa tudi za vse zaposlene in sporočiti staršem, da lahko mirno odidejo v službe. Njihovi otroci so na varnem.” – Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica

"},{"kind":"html","content":"

Večina otrok na OŠ Škofljica se je vrnitve v šolo razveselila, razmišljali pa so tudi o šolanju na daljavo v preteklih dveh mesecih:

"},{"kind":"html","content":"

“Šolanje je bilo boljše, kot ko smo bili v šoli. Delo si lahko razporediš in je veliko lažje. Danes mi je bilo težko priti v šolo, a se nisem preveč upirala.”
\n
“Danes je bilo težko vstati, ko je zvonila budilka, ker sem šla spat ob enajstih.”
\n
“Doma je bilo v redu, čeprav smo se veliko prepirali, ker se meni ne da skoraj nič delati. Dolgočasno mi je biti doma. Šole sem se zelo veselila.”
\n
“Šola mi je bila do epidemije zelo dolgočasna, zdaj pa sem bila ‘Juhej, v šolo gremo, končno!’.”

"},{"kind":"html","content":"

“Na začetku je bilo sproščeno, potem pa se je zaostrilo. Prve dneve smo mislili, da bo šlo vse zlahka, potem pa se je izkazalo, da ni vse tako enostavno. Smo morali kar precej delati, sploh z drugošolcema. Imam pa še enega fanta, ki je v petem razredu. Bilo je veliko printanja, podajanja navodil, včasih je bilo že kar nekaj slabe volje.”
\n
“Sama sem delala normalno, ker delam v zdravstvu. Mož je delal od doma, smo ga hecali, da je očka samohranilec, ker je moral voditi svojo službo in dva otroka. Zdaj se razmere spreminjajo, bomo pa videli, kako jim bo uspelo upoštevati vse te pogoje NIJZ, ker za moje pojme je to nemogoče narediti v prvi triadi osnovne šole. Pustimo se presenetiti.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"4"},{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21669"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21669"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112235","attributes":{"wp-id":430700,"date":"2020-05-14T14:11:52+02:00","modified":"2020-05-14T14:45:05+02:00","slug":"v-knjigarni-se-pocutim-podobno-kot-verni-ljudje-v-cerkvi","post-type":"post","title":"V knjigarni se počutim podobno, kot verni ljudje v cerkvi","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/v-knjigarni-se-pocutim-podobno-kot-verni-ljudje-v-cerkvi/","content":"

Knjigarne so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive. O pomenu knjigarn so na povsem drugačen način med karanteno začel razmišljati tudi številni vidnejši predstavniki slovenske pisane besede.

“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob

Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.

“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”

Pri založbi Mladinska knjiga so med zdravstveno krizo izšla tri nova dela. Knjiga Več kot brat francoskega pisatelja senegalskih korenin Davida Diopa odstira doslej slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi in je po izboru slovenskih študentov najboljši francoski roman 2018.

Priznanje (Renaudotova nagrada 2017) je osvojil tudi roman uveljavljenega francoskega pisatelja Olivierja Gueza Izginotje Josefa Mengeleja. Križanec med zgodovinskim in biografskim romanom, ki se obenem bere kot geopolitični triler, je rezultat avtorjeve izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog nacističnega zdravnika v Auschwitzu, Josefa Mengeleja.

Julie Phillips nas v svojem prvencu Izginuli svet popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti.

$\"\"$

","excerpt":"Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji \"Vrnitev napisanih\" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede","featured-media-id":15350,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174692736","abovetitle":"","subtitle":"Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji \"Vrnitev napisanih\" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede","category-text":"False","permalink":"2020/05/v-knjigarni-se-pocutim-podobno-kot-verni-ljudje-v-cerkvi/","show-start":"2020-05-14T14:45:00+02:00","show-end":"2020-05-14T15:00:00+02:00","audio-length":"579","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/13/Vrnitevnapisanih4754575.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692736","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob

"},{"kind":"html","content":"

Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.

"},{"kind":"html","content":"

“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"15350"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/15350"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111131","attributes":{"wp-id":427797,"date":"2020-04-23T00:13:42+02:00","modified":"2020-05-06T16:12:03+02:00","slug":"kje-pa-vas-cevelj-zuli-213","post-type":"post","title":"Velenje v strahu pred socialno stisko","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/kje-pa-vas-cevelj-zuli-213/","content":"

V Gorenju so odpuščali že v obdobju gospodarske rasti, poudarja predsednica sindikalne podružnice gospodinjski aparati Jasminka Nedić:

“Res smo se trudili z mehkimi metodami odpuščanja, kot so upokojitve in premestitve, vendar mislim, da je na cesti vseeno končalo 600, 700 ljudi. Veseli nas, da si jih je takrat večina uspešno našla novo delo.”

Razmere na trgu dela pa so danes drugačne. Konec aprila je bilo v območni službi Velenje registriranih 5719 brezposelnih ljudi, kar je 25 odstotkov več registriranih brezposelnih kot aprila lani. Samo v primerjavi z letošnjim marcem se je registrirana brezposelnost zvišala za 624 ljudi oziroma za 12,2 odstotka, so sporočili iz Zavoda za zaposlovanje Velenje. Nelagodno razpoloženje čutijo tudi prebivalci četrtega največjega mesta in delavci v Gorenju, zelo zaskrbljeni pa so tudi v sindikatu. “Mislim, da bo v Velenju nastala socialna stiska za veliko število ljudi,” pravi Jasminka Nedić.

“V celotnem sistemu Gorenja je bilo ob prihodu Hisensa pred dvema letoma zaposlenih 11.061 ljudi, če se bodo uresničile najbolj črne napovedi, pa nas bo na koncu leta 7100.” – predsednik konference Skei Gorenje Žan Zeba

Zanimivo je to, da se z napovedmi odpuščanja tako zelo hiti, pravi Zeba, saj naj bi bili ukrepi vlade za blaženje posledic krize ugodni. Iz podjetja so sporočili, da so za obdobje od 13. marca do 31. maja upravičeni do skupne državne pomoči v višini 5,2 milijona evrov, kar ne bi nadomestilo napovedane 41-milijonske izgube za enako obdobje.

“Njihove odločitve se iz dneva v dan spreminjajo. Resno me zanima, zakaj sami ne stopijo pred medije in jasno in glasno povedo, poglejte, podjetje je v takem in takem položaju, odpustili bomo takšno število ljudi zato, ker želimo doseči to in to.” – Jasminka Nedić

V sindikatu jih zelo moti tudi odnos države, ki je od delništva v podjetju odstopila brez kakršne koli zahteve do novih lastnikov. Veliko težavo sindikati vidijo tudi v pomanjkanju dialoga z novimi lastniki, vendar so delavci na težave opozarjali že pred prodajo.

“Kakovost je padla že pred tem. Preveč smo se ukvarjali sami s seboj, z reorganizacijo in premalo s tistim, kar je pomembno, s sestavljanjem kakovostnih gospodinjskih aparatov.”

Ta hip je v Gorenju še približno od 100 do 200 agencijskih delavcev, za katere so na zadnjem svetu delavcev povedali, da jim v luči krize ne bodo podaljšali pogodbe.

“Pri tako nepredvidljivem trgu se čez dva meseca lahko pojavijo naročila. Takrat pa, so nam odgovorili v upravi, ne bo problem, saj če bomo odpustili redno zaposlene, bomo znova lahko zaposlili agencijske delavce. In to je tisto, česar nas je najbolj strah, da si želi novi lastnik imeti čim večje število agencijskih delavcev, do katerih ne bo imel obveznosti, kot jih ima do stalno zaposlenih.”

","excerpt":"V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?","featured-media-id":21489,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kje-pa-vas-cevelj-zuli/174690942","abovetitle":"","subtitle":"V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?","category-text":"False","permalink":"2020/04/kje-pa-vas-cevelj-zuli-213/","show-start":"2020-05-06T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-06T12:30:00+02:00","audio-length":"1364","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/06/Velenjevstrahupredsocialnostisko4741284.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690942","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V Gorenju so odpuščali že v obdobju gospodarske rasti, poudarja predsednica sindikalne podružnice gospodinjski aparati Jasminka Nedić:

"},{"kind":"html","content":"

“Res smo se trudili z mehkimi metodami odpuščanja, kot so upokojitve in premestitve, vendar mislim, da je na cesti vseeno končalo 600, 700 ljudi. Veseli nas, da si jih je takrat večina uspešno našla novo delo.”

"},{"kind":"html","content":"

“V celotnem sistemu Gorenja je bilo ob prihodu Hisensa pred dvema letoma zaposlenih 11.061 ljudi, če se bodo uresničile najbolj črne napovedi, pa nas bo na koncu leta 7100.” – predsednik konference Skei Gorenje Žan Zeba

"},{"kind":"html","content":"

“Njihove odločitve se iz dneva v dan spreminjajo. Resno me zanima, zakaj sami ne stopijo pred medije in jasno in glasno povedo, poglejte, podjetje je v takem in takem položaju, odpustili bomo takšno število ljudi zato, ker želimo doseči to in to.” – Jasminka Nedić

"},{"kind":"html","content":"

“Kakovost je padla že pred tem. Preveč smo se ukvarjali sami s seboj, z reorganizacijo in premalo s tistim, kar je pomembno, s sestavljanjem kakovostnih gospodinjskih aparatov.”

"},{"kind":"html","content":"

Ta hip je v Gorenju še približno od 100 do 200 agencijskih delavcev, za katere so na zadnjem svetu delavcev povedali, da jim v luči krize ne bodo podaljšali pogodbe.

"},{"kind":"html","content":"

“Pri tako nepredvidljivem trgu se čez dva meseca lahko pojavijo naročila. Takrat pa, so nam odgovorili v upravi, ne bo problem, saj če bomo odpustili redno zaposlene, bomo znova lahko zaposlili agencijske delavce. In to je tisto, česar nas je najbolj strah, da si želi novi lastnik imeti čim večje število agencijskih delavcev, do katerih ne bo imel obveznosti, kot jih ima do stalno zaposlenih.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"55"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"35"},{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21489"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21489"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"106669","attributes":{"wp-id":415724,"date":"2020-01-29T00:13:27+01:00","modified":"2020-02-11T14:38:45+01:00","slug":"kulturnice-489","post-type":"post","title":"V bajkah in mitih iščem odtise življenja","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/01/kulturnice-489/","content":"

V kranjskem Stolpu Škrlovec bo v petek ob osmih zvečer premiero doživela monodrama Roka Vilčnika Večja od vseh. V njej nas odrasla Pika Nogavička uči, da moramo ostati zvesti samim sebi. V svetu, ki nas sili v uniformiranost, je njeno življenje kot svetla luč v temnem tunelu. Njena drugačnost, nesprejemanje togih družbenih pravil in predvsem ohranjanje otroškosti so nam lahko v pomoč, ko se nam zdi, da ne moremo živeti drugače. Monodramo je režiral Alen Jelen.

“Monodrama govori o dejstvu, da smo se v želji po ugajanju drugim, spremenili. In to velikokrat na slabše.”

Slovenski filmski arhiv in Slovenska kinoteka pripravljata večer posvečen Borisu Višnovcu. Diplomirani ekonomist, kasneje pa uspešen pisatelj, je v svojem umetniškem in intelektualnem krogu doživel čas “mlade misli” in soočanja s svetom mladostnih izkušenj, razočaranj, razmislekom ter lovom za prej nedosegljivimi ideali. Poleg klasičnih, že uveljavljenih načinov izražanja kot objavljanja feljtonov, člankov, potopisov in poročanj o življenju v sosednjih in bolj oddaljenih deželah, izpopolnjevanja v umetniški in reportažni fotografiji, se je “zgodil” film.

“To je bilo obdobje med letoma 1960 in 1970, ko sem bil dve leti predsednik kino kluba Ljubljana. V druščini fotografov, športnikov in drugih smo v našem klubu snemali na 8mm kamere, ozvočenje pa smo sinhrono predvajali z magnetofonom.”

Na sporedu bodo trije kratki filmi. Deklica, Odtisi v Barju in Poslikane panjske končnice, so odslikava avtorjevega pestrega režijskega znanja iz časov, ko ameriški filmi še niso narekovali trendov.

\"\" — \nTedanji članek o filmu Odtisi v Barju.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nNagrajeni film Poslikane panjske končnice.Foto: Matevž Polajnar

","excerpt":"V Slovenski kinoteki bo današnji večer posvečen pisatelju in režiserju Borisu Višnovcu, v Prešernovem gledališču Kranj pa bo v petek premiera monodrame Večja od vseh v režiji Alena Jelena","featured-media-id":20467,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174671141","abovetitle":"","subtitle":"V Slovenski kinoteki bo današnji večer posvečen pisatelju in režiserju Borisu Višnovcu, v Prešernovem gledališču Kranj pa bo v petek premiera monodrame Večja od vseh v režiji Alena Jelena","category-text":"False","permalink":"2020/01/kulturnice-489/","show-start":"2020-02-11T14:00:00+01:00","show-end":"2020-02-11T14:20:00+01:00","audio-length":"484","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/11/Vbajkahinmitihiemodtiseivljenja4632901.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174671141","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Monodrama govori o dejstvu, da smo se v želji po ugajanju drugim, spremenili. In to velikokrat na slabše.”

"},{"kind":"html","content":"

“To je bilo obdobje med letoma 1960 in 1970, ko sem bil dve leti predsednik kino kluba Ljubljana. V druščini fotografov, športnikov in drugih smo v našem klubu snemali na 8mm kamere, ozvočenje pa smo sinhrono predvajali z magnetofonom.”

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nTedanji članek o filmu Odtisi v Barju.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nNagrajeni film Poslikane panjske končnice.Foto: Matevž Polajnar

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20467"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20467"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"106629","attributes":{"wp-id":415609,"date":"2020-01-28T00:14:12+01:00","modified":"2020-02-10T16:54:49+01:00","slug":"evropa-osebno-145","post-type":"post","title":"Zaradi Grete imamo znanstveniki močnejši glas","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/01/evropa-osebno-145/","content":"

Kot vodja projektov je Jonas Sonnenschein zaposlen na Umanoteri, slovenski organizaciji za trajnostni razvoj, še vedno pa deluje tudi kot raziskovalec na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo Univerze v Lundu.

“Največja razlika je, da Švedi popolnoma zaupajo delu vlade. Tukaj je slika diametralno nasprotna, politiko vsi kritizirajo. Ampak tam imajo razlog za zaupanje.”

Na številne poslovne poti odhaja samo z vlakom, saj se je letenju odpovedal, vseeno pa se z njim veliko ukvarja. Pri Umanoteri so novembra lani pripravili akcijo Leto brez leta, v okviru katere se lahko zavežete, da eno leto ne boste leteli.

“Enkrat sem popolnoma brez zveze letel na neko konferenco na Kitajsko. Takrat sem se odločil, da tega ne bom več počel, tako da že dve leti nisem bil v zraku.”

V Sloveniji razmere sicer niso rožnate, vendar je povprečni državljan po Jonasovem mnenju vseeno okoljsko zaveden.

“Slovenci ste zelo občutljivi za okoljske teme. To se vidi, če greste čez mejo v Italijo, kjer smeti ležijo povsod. To pa ne pomeni, da ni korupcije in da se stvari ne da še izboljšati.”

Greta Thunberg je danes glasnica generacije, ki ima vse večjo vlogo v globalnem zavzemanju za aktivnejše ukrepe proti uničujočim posledicam človeškega poseganja v naravo.

“Ona vedno ponavlja eno in isto mantro – poslušajte kaj pravijo znanstveniki. Zdaj imajo naše besede v dialogu s politiko večjo težo, temu pravim Greta Effect.”

","excerpt":"Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas","featured-media-id":20460,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/evropa-osebno/174670865","abovetitle":"","subtitle":"Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas","category-text":"False","permalink":"2020/01/evropa-osebno-145/","show-start":"2020-02-10T16:45:00+01:00","show-end":"2020-02-10T17:30:00+01:00","audio-length":"756","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/10/ZaradiGreteimamoznanstvenikimonejiglas4631776.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174670865","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Največja razlika je, da Švedi popolnoma zaupajo delu vlade. Tukaj je slika diametralno nasprotna, politiko vsi kritizirajo. Ampak tam imajo razlog za zaupanje.”

"},{"kind":"html","content":"

“Enkrat sem popolnoma brez zveze letel na neko konferenco na Kitajsko. Takrat sem se odločil, da tega ne bom več počel, tako da že dve leti nisem bil v zraku.”

"},{"kind":"html","content":"

V Sloveniji razmere sicer niso rožnate, vendar je povprečni državljan po Jonasovem mnenju vseeno okoljsko zaveden.

"},{"kind":"html","content":"

“Slovenci ste zelo občutljivi za okoljske teme. To se vidi, če greste čez mejo v Italijo, kjer smeti ležijo povsod. To pa ne pomeni, da ni korupcije in da se stvari ne da še izboljšati.”

"},{"kind":"html","content":"

Greta Thunberg je danes glasnica generacije, ki ima vse večjo vlogo v globalnem zavzemanju za aktivnejše ukrepe proti uničujočim posledicam človeškega poseganja v naravo.

"},{"kind":"html","content":"

“Ona vedno ponavlja eno in isto mantro – poslušajte kaj pravijo znanstveniki. Zdaj imajo naše besede v dialogu s politiko večjo težo, temu pravim Greta Effect.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"27"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20460"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20460"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"107171","attributes":{"wp-id":416928,"date":"2020-02-08T10:52:59+01:00","modified":"2020-02-08T18:32:28+01:00","slug":"kulturni-praznik-na-strehi-cerkljanskega","post-type":"post","title":"Kulturni praznik na strehi Cerkljanskega","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/02/kulturni-praznik-na-strehi-cerkljanskega/","content":"

V Italiji je žičničarstvo pomembna panoga – pa ne zato, ker bi ustvarjala dobiček sama po sebi. Pri zahodnih sosedih ga zato po večini ne razumejo kot dobičkonosno dejavnost, ampak predvsem kot nujno podporo za dobičkonosnost v drugih segmentih zimsko-turistične gospodarske panoge. In še nekaj je: Italijani menijo, da je žičničarstvo temeljnega pomena za ohranjanje človekove prisotnosti v gorah. V nujnost javnih vložkov v žičnice zato ne dvomijo. Več pove naš dopisnik Janko Petrovec.

\n\n

O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.

\n\n

Manuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno. Letošnja zelena zima pomeni hud udarec za slovenske žičničarje, saj so pričakovali vsaj sprejem spremenjenega Zakona o žičnicah, ki bi naprave uvrstil v javno infrastrukturo. Kaj pomeni padec vlade za ta zakon, koliko smučišč bo še živelo in preživelo, bomo čez deset let sploh še lahko smučali v Sloveniji?

\n\n

Smo Slovenci še smučarski narod, kako je s “slovensko” šolo smučanja, kako je z zanimanjem za smučanje med mladimi, zakaj alpsko smučanje ni več obvezen del osnovnošolske športne vzgoje, kako je z varnostjo na smučiščih …, to je le del vprašanj, ki smo jih zastavili predsedniku in direktorju ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blažu Lešniku, ki se je oglasil v terenskem studiu na smučišču Cerkno.

\n\n

Jakob Kobal je eden glasbeno najbolj zrelih mladincev na slovenski glasbeni sceni. 24-letni Idrijčan je nase opozoril z izjemnim singlom Cloudless Skies, ki je bil leta 2016 med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami na Valu 202. Na smučišču Cerkno nam je na kulturni praznik v živo priredil minikoncert.

\n\n

Osrednji kulturni dogodek Cerknega je festival Jazz Cerkno, ki bo letos doživel že 25. izvedbo. Direktor festivala je Simon Kenda, ki nam je zaupal kako Jazz Cerkno živi v sožitju z barom Gabrijel in celoletnim festivalom Keltika. Zanimalo nas je še, kako kulturni program sovpada s športnim in kako privabljajo goste iz drugih koncev Slovenije in tujine.

\n\n

\"\" — \nS soncem obsijano smučišče Cerkno je privabilo številne obiskovalce,

\"\" — \nManuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno.

\"\" — \nPrešernov dan preživljamo na vrhu smučišča Cerkno.

\"\" — \nPredsednik in direktor ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blaž Lešnik.

\"\" — \nObiskali so nas tudi mladi radijski navdušenci.

\"\" — \nJakob Kobal nam je pripravil minikoncert.

\"\" — \nKoča Alpska perla na nadmorski višini 1291 metrov.

\"\" — \nDirektor festivala Jazz Cerkno Simon Kenda.Foto: Osebni arhiv

","excerpt":"Terenski Val 202 je na vrhu smučišča Cerkno, kjer smo na Prešernov dan pluli med kulturnimi in fiskulturnimi temami","featured-media-id":20419,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Terenski Val 202 je na vrhu smučišča Cerkno, kjer smo na Prešernov dan pluli med kulturnimi in fiskulturnimi temami","category-text":"False","permalink":"2020/02/kulturni-praznik-na-strehi-cerkljanskega/","show-start":"2020-02-08T10:05:00+01:00","show-end":"2020-02-08T15:30:00+01:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174670429","title":"Janko Petrovec o italijanskih žičničarjih"},{"kind":"html","content":"

O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174670430","title":"Petra Kos Gnamuš o smučišču Peca"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174670431","title":"Manuela Božič Badalič"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174670437","title":"Blaž Lešnik"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174670469","title":"Jakob Kobal minikoncert"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174670473","title":"Direktor Festivala Jazz Cerkno Simon Kenda"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nS soncem obsijano smučišče Cerkno je privabilo številne obiskovalce,

\"\" — \nManuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno.

\"\" — \nPrešernov dan preživljamo na vrhu smučišča Cerkno.

\"\" — \nPredsednik in direktor ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blaž Lešnik.

\"\" — \nObiskali so nas tudi mladi radijski navdušenci.

\"\" — \nJakob Kobal nam je pripravil minikoncert.

\"\" — \nKoča Alpska perla na nadmorski višini 1291 metrov.

\"\" — \nDirektor festivala Jazz Cerkno Simon Kenda.Foto: Osebni arhiv

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"112"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"4"},{"type":"Author","id":"56"},{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20419"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20419"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"105253","attributes":{"wp-id":412214,"date":"2020-01-01T00:13:16+01:00","modified":"2020-01-14T14:00:04+01:00","slug":"kulturnice-461","post-type":"post","title":"Umetnik mora biti tudi terapevt","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/01/kulturnice-461/","content":"

Specifična estetika z nenavadnimi kompozicijskimi prijemi je skozi leta ustvarjanja postala zaščitni znak koroškega umetnika Tadeja Vaukmana. Njegova dela so neposredna, kar ustvarja ni nikoli ločeno od njegovega življenja in občutkov, ki jih v tistem trenutku goji. Umetnine so pravzaprav okno v njegov notranji svet, obiskovalca prevzame nekakšno nelagodje, saj se nam zdi, da opazujemo nekaj, česar ne bi smeli. Na razstavi Ritual očiščevanja v ljubljanski galeriji P74, ki jo bodo otvorili danes ob 19:00, vstopamo v tesnobnost, s katero se je spopadel na rezidenčnem bivanju čez lužo.

“Vloga umetnika je tudi ta, da se izpostavi. Občinstvu moram povedati, da ni nič narobe, če se kdaj slabo počutimo. S težavami se moramo soočati, ta proces pa je repetativen.”

Novosti Cankarjeve založbe:

Michael Ondaatje – Luč vojne

Suzana Tratnik – Norhavs na vrhu hriba

Ilija Trojanow – Moja olimpijada

Marie-Janine Čalić – Zgodovina Jugovzhodne Evrope

Elene Ferrante – O izgubljeni deklici

","excerpt":"Razstava Tadeja Vaukmana Ritual očiščenja in knjižne novosti Cankarjeve založbe","featured-media-id":20166,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174664615","abovetitle":"","subtitle":"Razstava Tadeja Vaukmana Ritual očiščenja in knjižne novosti Cankarjeve založbe","category-text":"False","permalink":"2019/12/kulturnice-461/","show-start":"2020-01-14T14:00:00+01:00","show-end":"2020-01-14T14:20:00+01:00","audio-length":"568","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/14/Umetnikmorabitituditerapevt4598247.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174664615","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vloga umetnika je tudi ta, da se izpostavi. Občinstvu moram povedati, da ni nič narobe, če se kdaj slabo počutimo. S težavami se moramo soočati, ta proces pa je repetativen.”

"},{"kind":"html","content":"

Novosti Cankarjeve založbe:

"},{"kind":"html","content":"

Michael Ondaatje – Luč vojne

"},{"kind":"html","content":"

Suzana Tratnik – Norhavs na vrhu hriba

"},{"kind":"html","content":"

Ilija Trojanow – Moja olimpijada

"},{"kind":"html","content":"

Marie-Janine Čalić – Zgodovina Jugovzhodne Evrope

"},{"kind":"html","content":"

Elene Ferrante – O izgubljeni deklici

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20166"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20166"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"105195","attributes":{"wp-id":412075,"date":"2019-12-31T00:13:27+01:00","modified":"2020-01-13T14:00:04+01:00","slug":"kulturnice-456","post-type":"post","title":"Nekatere predstave so zaznamovale generacije","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2019/12/kulturnice-456/","content":"

V začetku štiridesete sezone delovanja Cankarjevega doma, je Veliko sprejemno dvorano preplavila oprema, ki je sicer že nekaj časa shranjena v očem skritih prostorih impozantne stavbe. Zaprašeni magnetofonski trakovi, stari klasični gledališki reflektorji, dia- in videoprojektorji so v družbi scenskih elementov in kostumov vnovič zažareli v polnem sijaju. Avtorica razstave Vintage CD, je tehnična direktorica Cankarjevega doma Karmen Klučar.

“Razstavljamo tehnično opremo, ki je zdaj več ne uporabljamo, saj je digitalna doba povsem zaprašila analogno. Vseeno se nam je zdelo vredno, da predstavimo opremo, ki nam je vrsto let dobro služila in s pomočjo katere smo ustvarili kar nekaj presežnih predstav. Predvsem pa je bilo pomembno to, da je razstavljena samo tehnična oprema, ki deluje.”

Pet različnih otokov je posvečenih petim prelomnim predstavam, uprizorjenim med letoma 1986 in 1997. Prva je nepozabno delo Dragana Živadinova.

“Krst pod Triglavom iz leta 1986, je bila kultna predstava. Šlo je za avantgardno gledališče, ki se je vsem ustvarjalcem in gledalcem vtisnila globoko v spomin.”

Galerija:

\"\" — \nNagrobni kamen iz predstave Krst pod Triglavom.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nDiaprojektor iz 60-ih let.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nKostume za predstavo Kralj Lear je ustvarila Bjanka Adžić Ursulov. Igralke so se s pomočjo vrtljivih koleščkov lahko zelo spretno premikale po odru.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nV televizijskem “grozdu” si lahko ogledate originalne posnetke razstavljenih predstav na originalnih VHS posnetkih.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nPredvajalnik glasbe.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nOgromna zlata kulisa na sredini razstavnega prostora skriva prostor za tehnika.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nOprema za tehnično izvedbo gledaliških predstav, stara več kot trideset let.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nSvetloba je že od nekdaj ključni gledališki element.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nRazstavni prostor.Foto: Matevž Polajnar

","excerpt":"Reportaža z razstave tehnične opreme Vintage CD v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma","featured-media-id":20145,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174664335","abovetitle":"","subtitle":"Reportaža z razstave tehnične opreme Vintage CD v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma","category-text":"False","permalink":"2019/12/kulturnice-456/","show-start":"2020-01-13T14:00:00+01:00","show-end":"2020-01-13T14:20:00+01:00","audio-length":"679","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/13/Nekaterepredstavesozaznamovalegeneracije4596214.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174664335","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Razstavljamo tehnično opremo, ki je zdaj več ne uporabljamo, saj je digitalna doba povsem zaprašila analogno. Vseeno se nam je zdelo vredno, da predstavimo opremo, ki nam je vrsto let dobro služila in s pomočjo katere smo ustvarili kar nekaj presežnih predstav. Predvsem pa je bilo pomembno to, da je razstavljena samo tehnična oprema, ki deluje.”

"},{"kind":"html","content":"

Pet različnih otokov je posvečenih petim prelomnim predstavam, uprizorjenim med letoma 1986 in 1997. Prva je nepozabno delo Dragana Živadinova.

"},{"kind":"html","content":"

“Krst pod Triglavom iz leta 1986, je bila kultna predstava. Šlo je za avantgardno gledališče, ki se je vsem ustvarjalcem in gledalcem vtisnila globoko v spomin.”

"},{"kind":"html","content":"

Galerija:

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nNagrobni kamen iz predstave Krst pod Triglavom.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nDiaprojektor iz 60-ih let.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nKostume za predstavo Kralj Lear je ustvarila Bjanka Adžić Ursulov. Igralke so se s pomočjo vrtljivih koleščkov lahko zelo spretno premikale po odru.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nV televizijskem “grozdu” si lahko ogledate originalne posnetke razstavljenih predstav na originalnih VHS posnetkih.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nPredvajalnik glasbe.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nOgromna zlata kulisa na sredini razstavnega prostora skriva prostor za tehnika.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nOprema za tehnično izvedbo gledaliških predstav, stara več kot trideset let.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nSvetloba je že od nekdaj ključni gledališki element.Foto: Matevž Polajnar

\"\" — \nRazstavni prostor.Foto: Matevž Polajnar

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20145"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20145"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"104886","attributes":{"wp-id":411476,"date":"2019-12-25T00:12:43+01:00","modified":"2020-01-15T10:56:03+01:00","slug":"poslovno-gospodarske-teme-15","post-type":"post","title":"Cilj mora biti razmislek, ne pa takojšnja zadovoljitev potreb","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2019/12/poslovno-gospodarske-teme-15/","content":"

Alenka Hebar Lavrič iz nevladne organizacije Prelomi je vajena neverjetnih zgodb, ki ljudi pahnejo v prezadolženost. V njeni pisarni pomoč poiščejo tisti, ki se znajdejo v najhujših finančnih stiskah. Teh je na žalost vse več, ljudje pa se v krizi znajdejo na najrazličnejše načine. Lavričeva pravi, da bi lahko veliko primerov rešili tisti, ki posojajo denar posameznikom.

“Ko ljudi zanese, morajo banke, delodajalci in nenazadnje tudi družinski člani takega človeka ustaviti. Drugače lahko za sabo potegne velik plaz prezadolženosti za vse.”

Ekstremnih primerov prezadolženosti je sicer več, kot bi pričakovali, vseeno pa je to tudi zelo vsakdanja težava. Lahko jo povzroči že več manjših kreditov, ki skupaj presežejo posameznikove finančne sposobnosti, ali pa nepredviden dogodek, ki človeka pahne na rob. Tem ljudem pomagajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, pri kateri je za finančno svetovanje odgovorna Alina Meško.

“Zelo je pomembno, da se v takih trenutkih umirimo, ustavimo, damo na papir vse svoje dolgove in najprej poplačamo najnujnejše stvari. Moramo si jasno začrtati finančne cilje.”

","excerpt":"Kako se soočiti s prezadolženostjo in spletnimi prevaranti","featured-media-id":20087,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174662875","abovetitle":"","subtitle":"Kako se soočiti s prezadolženostjo in spletnimi prevaranti","category-text":"False","permalink":"2019/12/poslovno-gospodarske-teme-15/","show-start":"2020-01-07T10:45:00+01:00","show-end":"2020-01-07T11:30:00+01:00","audio-length":"470","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/06/Ciljmorabitirazmisleknepatakojnjazadovoljitevpotreb4587854.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174662875","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ko ljudi zanese, morajo banke, delodajalci in nenazadnje tudi družinski člani takega človeka ustaviti. Drugače lahko za sabo potegne velik plaz prezadolženosti za vse.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zelo je pomembno, da se v takih trenutkih umirimo, ustavimo, damo na papir vse svoje dolgove in najprej poplačamo najnujnejše stvari. Moramo si jasno začrtati finančne cilje.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20087"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20087"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"268","attributes":{"slug":"ninam","name":"Nina Manfreda","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"35","attributes":{"slug":"gorazdrecnik","name":"Gorazd Rečnik","twitter":"@GoRecnik","facebook":"","title":"Novinar","description":"Novinar s posluhom za depriviligirane, segregirane, diskriminirane. Ironičen do okostenelih struktur, a brez smisla za humor, ko gre za šovinizem, rasizem in nasilje v vseh oblikah. Naj bo v Reakciji ali pred Vročim mikrofonom, vedno oporečnik proti zidovom na mejah ali v glavah.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnagr-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnagr-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"4","attributes":{"slug":"alessmrekar","name":"Aleš Smrekar","twitter":"@Alesmrekar","facebook":"","title":"Novinar in dnevni urednik","description":"Novinar, voditelj, dnevni urednik od pet do glave zastrupljen z radijskim etrom.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaas-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaas-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"56","attributes":{"slug":"jure_jeromen","name":"Jure Jeromen","twitter":"@jurejero","facebook":"","title":"Novinar","description":"Novinar. Lahko ga slišite poročati o gimnastiki.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajuj-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajuj-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"96","attributes":{"slug":"matevzpolajnar","name":"Matevž Polajnar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/matevz-polajnar-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/matevz-polajnar-5-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"112","attributes":{"wp-id":378,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/reportaza/","name":"Reportaža","slug":"reportaza","parent-wp-id":0,"permalink":"reportaza/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"145","attributes":{"wp-id":9,"description":"Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/vrocimikrofon/","name":"Vroči mikrofon","slug":"vrocimikrofon","parent-wp-id":0,"permalink":"vrocimikrofon/","show-description":"Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vroci-mikrofon-brez-_1400x1400_px-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Torek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"41"},{"type":"CategoryShowLink","id":"143"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"27","attributes":{"wp-id":109,"description":"Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/evropa-osebno/","name":"Evropa osebno","slug":"evropa-osebno","parent-wp-id":0,"permalink":"evropa-osebno/","show-description":"Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.","show-image":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2011/11/13956096647_33d70f95e3_b-1024x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Ponedeljek","broadcast-hour":"16.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"119"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"55","attributes":{"wp-id":188,"description":"Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/kje-pa-vas-cevelj-zuli/","name":"Kje pa vas čevelj žuli","slug":"kje-pa-vas-cevelj-zuli","parent-wp-id":0,"permalink":"kje-pa-vas-cevelj-zuli/","show-description":"Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.","show-image":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/1517432_10202208979338568_836274775_n-960x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Sreda","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"125"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"6","attributes":{"wp-id":22,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"62","attributes":{"wp-id":363,"description":"Kulturni dogodki po izboru Vala 202.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/kulturnice/","name":"Kulturnice","slug":"kulturnice","parent-wp-id":0,"permalink":"kulturnice/","show-description":"Kulturni dogodki po izboru Vala 202.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Tor, čet","broadcast-hour":"14.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"109"},{"type":"CategoryShowLink","id":"110"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"15350","attributes":{"wp-id":355960,"title":"0","caption":"Tadej Golob","media-source":"Matevž Polajnar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/0-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/0-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/0-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/0-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20087","attributes":{"wp-id":412733,"title":"ILU000866","caption":"","media-source":"Srdjan Živulović/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/ilu000866-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/ilu000866-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/ilu000866-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/ilu000866-1-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20145","attributes":{"wp-id":413503,"title":"20200109_151322_HDR","caption":"Kostumi za predstavo Kralj Lear.","media-source":"Matevž Polajnar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/20200109_151322_hdr-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/20200109_151322_hdr-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/20200109_151322_hdr-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/20200109_151322_hdr-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20166","attributes":{"wp-id":413740,"title":"20200114_110327","caption":"Tadej Vaukman / Ritual Očiščenja","media-source":"Matevž Polajnar / Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/20200114_110327-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/20200114_110327-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/20200114_110327-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/20200114_110327-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20419","attributes":{"wp-id":416930,"title":"84396187_1107412746260807_2542900164293558272_n","caption":"","media-source":"Matevž Polajnar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/84396187_1107412746260807_2542900164293558272_n-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/84396187_1107412746260807_2542900164293558272_n-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/84396187_1107412746260807_2542900164293558272_n-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/84396187_1107412746260807_2542900164293558272_n-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20460","attributes":{"wp-id":417097,"title":"Jonas Sonnenschein","caption":"","media-source":"Matevž Polajnar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/jonas-sonnenschein-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/jonas-sonnenschein-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/jonas-sonnenschein-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/jonas-sonnenschein-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20467","attributes":{"wp-id":417150,"title":"86178671_188801205559044_187644020195852288_n","caption":"Boris Višnovec in ena izmed njegovih prvih kamer.","media-source":"Matevž Polajnar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/86178671_188801205559044_187644020195852288_n-e1581426343331-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/86178671_188801205559044_187644020195852288_n-e1581426343331-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/86178671_188801205559044_187644020195852288_n-e1581426343331-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/86178671_188801205559044_187644020195852288_n-e1581426343331-1200x815.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21489","attributes":{"wp-id":429640,"title":"20200504_123647_HDR","caption":"Titov trg v Velenju.","media-source":"Matevž Polajnar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200504_123647_hdr-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200504_123647_hdr-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200504_123647_hdr-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200504_123647_hdr-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21669","attributes":{"wp-id":431228,"title":"vrnitev v šolo-1","caption":"Vrnitev v šolo po epidemiji koronavirusa","media-source":"Žiga Živulovič jr. /BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vrnitev-v-solo-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vrnitev-v-solo-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vrnitev-v-solo-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vrnitev-v-solo-1-1200x822.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21799","attributes":{"wp-id":432461,"title":"people-2557396_960_720","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/people-2557396_960_720-960x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/people-2557396_960_720-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/people-2557396_960_720-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/people-2557396_960_720.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21866","attributes":{"wp-id":433123,"title":"Sejem na zraku","caption":"Sejem na zraku","media-source":"Matevž Polajnar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sejem-na-zraku-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sejem-na-zraku-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sejem-na-zraku-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sejem-na-zraku-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22230","attributes":{"wp-id":438969,"title":"škisova tržnica","caption":"Škisova tržnica 2019","media-source":"Ziga Zivulovic jr. /BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skisova-trznica-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skisova-trznica-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skisova-trznica-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skisova-trznica-1200x911.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":8,"count":93}}}