{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=markoradmilovic&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=markoradmilovic&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=41&page_size=12","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=markoradmilovic&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=3&page_size=12","prev":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=markoradmilovic&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12"},"data":[{"type":"Post","id":"111456","attributes":{"wp-id":428612,"date":"2020-04-29T00:14:30+02:00","modified":"2020-05-12T16:45:04+02:00","slug":"zapisi-iz-mocvirja-225","post-type":"post","title":"Razlagalci žurov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/zapisi-iz-mocvirja-225/","content":"

Tudi tisti, ki spremljamo slovensko politiko podrobno, in to že dlje časa, se zadnje tedne sprašujemo: “Kaj hudiča se dogaja?” Enako vprašanje si zastavlja dva milijona državljanov in današnja oddaja poskuša dati odgovore, ne da bi ob tem zastavila nova vprašanja. In to vse za dvanajst petinsedemdeset.

Slovenski politiki gre na otročje. Kar je sicer smešno, ker gre za mlado politiko – a če štejemo kot slovensko politiko naše nacionalne vije-vaje še iz devetnajstega stoletja, lahko zatrdimo, da je slovenska politika že toliko stara, da ji gre na otročje. Kako drugače razumeti in razložiti politične prakse, ki se jih gre sodobna slovenska politika. Kdor je spremljal prerekanja o objavljeni smučarski fotografiji, ki sta jih uprizorila vodja pozicije in vodja opozicije, se vtisa prepira dveh petletnikov ni mogel znebiti. Po literarnih miniaturah obeh čivkačev je človek na koncu pričakoval le še usodni tvit, ki bi nasprotnika dokončno porazil … To je seveda: “Moj ati ima hitrejši avto kot tvoj!”

Ostali dokazi plime infantilnosti slovenske politike so tožarjenje, cmeravost in navdušenje nad novimi igračami. Edino, kar se nekako ne sklada s podobo otročadi, ki je zasedla javne funkcije, je to nesrečno žaljenje. Kot je znano, se otroci med seboj ne žalijo. Vsaj tam do šestega, sedmega leta, potem pa že udari socializacija. In prav zaradi žaljenja se otroški koncept slovenske politike razume kot žalitev otrok, zato ga zavrzimo. In poskusimo z novo, še ne slišano in najverjetneje napačno razlago. Ta obsega vse segmente slovenske politike; tako desne, leve parlamentarce, predsednike, sekretarje in celo nekatere sodnike. Za razlago pa moramo globoko v osemdeseta, ob tem pa uporabiti še nekaj slenga …

Kot je znano, se otroci med seboj ne žalijo. Vsaj tam do šestega, sedmega leta, potem pa že udari socializacija. In prav zaradi žaljenja se otroški koncept slovenske politike razume kot žalitev otrok, zato ga zavrzimo.

… V osemdesetih mladež še ni užila dobrobiti slovenskega ekonomskega razcveta in denarja je bilo malo. Tako so se namesto po predragih lokalih mladinske zabave dogajale kar na domovih; na vikendih, v kleteh ali v lovskih kočah. Z velikim razumevanjem do čag, gaud in fešt te zabave zaradi lažjega razumevanja poimenujmo kar žur.

In na teh žurih je bil vedno tip, ki je sedel ob strani. Ni ga zanimala ne konzumacija dovoljenih in delno dovoljenih drog, niti ostale sprijenosti, ki so kvarile tedanjo mladino. Je pa bil pozoren in priseben, na zabave pa je vztrajno hodil zato, ker je hotel biti kul. Vsaka zabava je poznala takšnega obstranca in generacije, ki so danes v najboljših letih, vedo, o kom ali čem govorimo.

Ko se je drugo jutro zabava oživljala ob prvi kavi, je ta mož, edini svež in priseben, natančno razložil, kaj se je na žuru dogajalo. Kdo se je kako vedel in kdo se je vedel škandalozno. Pogosto so udeleženci žura imeli manjše motnje spomina, posledice motenj zavesti in ti fantje, skoraj nikoli dekleta, so jim z neko veliko slastjo pojasnjevali njihovo vedenje na žuru. V pomanjkanju znanstvene terminologije o tem fenomenu jih imenujmo “razlagalci žurov”.
\nKot rečeno, so imeli “razlagalci žurov” le eno željo: da bi bili kul. Ampak za biti kul je treba odvreči predsodke, dogme, norme in del obleke, česar pa razlagalci žurov niso bili pripravljeni storiti … Zato nikoli niso postali kul in ko se je generacija raztopila v vsakdan, jih nekaj časa ni bilo na spregled. Potem pa so se nenadoma pojavili in ne boste verjeli … vsa slovenska politična elita danes so bivši “razlagalci žurov”!

In na teh žurih je bil vedno tip, ki je sedel ob strani. Ni ga zanimala ne konzumacija dovoljenih in delno dovoljenih drog, niti ostale sprijenosti, ki so kvarile tedanjo mladino. Je pa bil pozoren in priseben, na zabave pa je vztrajno hodil zato, ker je hotel biti kul.

Poglejmo dejstva: nihče od njih ni kul. V Sloveniji nimamo niti enega kul politika, predsednika ali celo sodnika. S čimer ni nič narobe, ker “biti kul” je bolj prekletstvo kot blagor. A da gre za “razlagalce žurov”, vemo po tem, ker se slovenski politiki tako zelo trudijo biti kul. Kako uporabljajo družbena omrežja, kako se vedejo, kaj nosijo na majicah, s katerimi športi se ukvarjajo in kako nagovarjajo različne strukture prebivalstva; tudi na kakšen način komunicirajo z javnostjo. Radi bi bili všečni, sproščeni, angažirani, priljubljeni in ob tem nonšalantni. Tako si namreč predstavljajo, da bi morala biti videti kul oseba in nekateri bi dali odstotek volilne podpore, da bi jim to uspelo.
\nKar pa je zanimivo: prvi sklici parlamenta so imeli vse polno poslancev, ki so bili kul. Potem so politiko preplavili razlagalci žurov, ki so kul politike pregnali. Kajti če kaj, znajo “razlagalci” iti na jetra, da bog pomagaj.

Ta nadležna prijaznost, ta naučena domoljubnost, ta zapovedana storilnost, ta ponižujoča servilnost – vse to so značilnosti razlagalcev žurov, ki pa imajo še eno skupno značajsko črto … Ko jim je kdo, ko niso in niso nehali – bevskajoče zabrusil, naj utihnejo – so postali žaljivi. Da bodo povedali mami, kaj se je dogajalo. In podobne reči.

Preizkus te pogumne in za slovensko politično analizo povsem nove teze je enostaven. Ko boste naslednjič gledali katero omizij, ali soočenje, ali dvoboj levice in desnice, ali parlamentarno razpravo o čemerkoli že – stišajte zvok svojega televizijskega aparata. Pobrskajte po spominu in se vprašajte, ali bi bilo mogoče, da je bil katerikoli nastopajočih kdaj na kakšnem žuru v središču akcije. Ali pa je morda bil tisti, ki je s cockto vedno čemel na kvadratnem metru med gramofonom in šankom ter se hihital v brado.

Ta nadležna prijaznost, ta naučena domoljubnost, ta zapovedana storilnost, ta ponižujoča servilnost – vse to so značilnosti razlagalcev žurov, ki pa imajo še eno skupno značajsko črto … Ko jim je kdo, ko niso in niso nehali – bevskajoče zabrusil, naj utihnejo – so postali žaljivi. Da bodo povedali mami, kaj se je dogajalo. In podobne reči.

","excerpt":"Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se dogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih","featured-media-id":21588,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174692391","abovetitle":"","subtitle":"Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se dogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih","category-text":"False","permalink":"2020/04/zapisi-iz-mocvirja-225/","show-start":"2020-05-12T16:45:00+02:00","show-end":"2020-05-12T17:30:00+02:00","audio-length":"478","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/Razlagalciurov4753063.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692391","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Kot je znano, se otroci med seboj ne žalijo. Vsaj tam do šestega, sedmega leta, potem pa že udari socializacija. In prav zaradi žaljenja se otroški koncept slovenske politike razume kot žalitev otrok, zato ga zavrzimo.

"},{"kind":"html","content":"

In na teh žurih je bil vedno tip, ki je sedel ob strani. Ni ga zanimala ne konzumacija dovoljenih in delno dovoljenih drog, niti ostale sprijenosti, ki so kvarile tedanjo mladino. Je pa bil pozoren in priseben, na zabave pa je vztrajno hodil zato, ker je hotel biti kul.

"},{"kind":"html","content":"

Ta nadležna prijaznost, ta naučena domoljubnost, ta zapovedana storilnost, ta ponižujoča servilnost – vse to so značilnosti razlagalcev žurov, ki pa imajo še eno skupno značajsko črto … Ko jim je kdo, ko niso in niso nehali – bevskajoče zabrusil, naj utihnejo – so postali žaljivi. Da bodo povedali mami, kaj se je dogajalo. In podobne reči.

Vsaj trideset tisoč Slovencev se te dni čoha po glavi. Gre za maturante in njihove starše. Pa za kakšnega dedka in babico tudi. Zagrenjenci, ki sovražijo valčke, postano vino in ruski bife, so sicer veseli, da jih je korona odrešila maturantskega plesa, vsi ostali pa se kot rečeno čohamo po glavi. Vključno z ministrstvom za šolstvo. O letošnji maturi je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij. Stališče ministrstva je logično in pravilno. Kajti neživa in živa narava ter družba in odnosi v njej se v zadnjem mesecu niso spremenili toliko, da bi se morala spremeniti matura. Matura namreč sprašuje dijake ravno o tem: sprašuje jih o družbi ter o živi in neživi naravi. In če se niso spremenila vprašanja, ni logično, da bi se spremenili odgovori. Tako pravijo na ministrstvu. Ko pa v bližini ni kamer in mikrofonov, pa se tudi oni čohajo po zatilju: “Kako vso preklemansko reč izvesti?”

Že do zdaj je bila matura ali zrelostni izpit eden najstrožje varovanih dogodkov v Sloveniji. Derbiji med NK Maribor in Olimpijo so drekec-pekec proti varnostnemu tveganju na maturi. Dijaki zrelost dokažejo na ta način, da jim ne zaupamo. A letos se običajnemu izboru varnostnih ukrepov ob maturi pridružujejo še dodatni: specialne enote profesorjev bodo okrepljene s hišniki, knjižničarkami in gospo iz bližnje fotokopirnice. Kandidati in profesorji bodo nosili maske, zaradi rokavic pa ne bodo na polah puščali prstnih odtisov in tako bodo strokovnjaki RIC-a lažje iskali forenzično pravilne odgovore … Ob tem bodo letos zaradi pandemije dijaki še z lisicami priklenjeni za šolske klopi. Če so bili prizori tistih, ki pišejo esej iz materinščine, do zdaj videti kot skupinsko pisanje prošnje za pogojni izpust v strogo varovanem oddelku zapora, bo od letos zunanja podoba mature še bolj nadzorovana, še bolj varna in zrela …

Ampak že od nekdaj je tako, kajti na maturi se tradicionalno lomita dva koncepta oziroma dva pogleda na znanje. Dijaki so vso srednješolsko zgodovino prepričani, da znajo dovolj oziroma preveč, medtem ko so njihovi profesorji tradicionalno prepričani, da znajo premalo. To zgodovinsko neskladje se na tragičen način izravna nekaj let po maturi ob prejemu prve plače, ampak tega profesorji nočejo priznati, dijaki pa nočejo vedeti. Tako da je matura v razmerah liberalnega kapitalizma zrelostni izpit le še v folklornem pomenu besede.

Ves ta gromozanski uvod je bil potreben, da pojasnimo, za kaj pri maturi v resnici gre. Dijaki in profesorji so mnenja, da gre za rekapitulacijo osvojenega znanja, da gre za obračun zadnjih štirih let. Vendar je matura danes tudi bistveno sito za vpis na fakulteto in v tem kontekstu je jasno, da gre pri maturi predvsem za pogled naprej. Kakšna je inventura štiriletnega učenja, je pomembno le ambicioznim dijakom – ki se pripravljajo za popolne CV-je – za vse ostale pa je matura vozovnica za prihodnost. Naše šolstvo oziroma izobraževalni sistem kot tak je organiziran stopničasto, namesto da bi bil linearno … Kar pomeni, da je treba vsake toliko – če začnemo z vrtcem – splezati stopničko višje. Pred vsako teh stopničk visi nad učenci, dijaki in celo nad študenti oni antični meč, ki grozi, da jim bo v primeru neuspeha padel na vrat in jih poslal v proizvodnjo.

Torej – matura ni konec srednješolskega izobraževanja, temveč je začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. Kot radi pridigajo temni vitezi usode, je od mature, se pravi od teh nekaj ur tresenja, odvisno posameznikovo življenje. Zato ker študentski referati na fakultetah ljubijo popredalčkane kandidate, je pritisk, da matura ostane nedotaknjena tudi letos, tako zelo izrazit.

Kajti poglejmo resnici v oči … Če bi, predpostavljamo, da ob spontanih aklamacijah dijaštva, letošnja matura odpadla, bi se na vse univerze v Sloveniji in na vse njihove fakultete vpisalo kakšnih sto študentov. Ostalih devetnajst tisoč bi se jih seveda vpisalo na AGRFT. Že tradicionalno zaželena fakulteta je rekorderka v razmerju med vpisnimi željami in dejanskim vpisom. Zadnja leta, ko pa so prihodnji študenti ugotovili, da se da s poklicem igralca odlično živeti tudi izven gledališča, je na igralsko akademijo še večji naval kot običajno. Kot je znano, igralce na veliko zaposluje politika in diplomiranci AGRFT lahko dobijo vloge tako v parlamentu kot v strankah, pridobljena izobrazba pa jim omogoča nastope tako v tragedijah kot komedijah, tako v klasičnih kot sodobnih delih.

Ampak vrnimo se k maturi …

Napačno je mišljenje, da je matura le maturitetni izpit, naloge in ocene. Matura je celotno obdobje zadnjega pol leta šolanja. Vsi strahovi, priprave, panika, kampanjskost in sistematičnost; kolegialnost in tovarištvo. “Rdeče in črno.” Na tisoče občutkov, doživetij in spominov je vtkanih v maturitetni uspeh kandidata in vsa ta predigra, ki ostane v spominu dlje časa kot ocena sama, letos manjka. Matura tako – ne glede s kakšno rešitvijo nas osrečijo pristojni – nikakor ne bo opravljena v celoti. Zadoščeno bo birokraciji, nikakor pa ne bo zadoščeno vzdušju, ki ga tako popolno povzema maturantska himna. Za nas in za mnoge edina resnično plemenita dijaška tradicija, ki se je ohranila ves ta čas.

Kajti čeprav tega nihče ne sliši rad, na prihodnje življenje dijakov matura – tako letošnja kot prejšnje ali pa prihodnje – že dolgo ne vpliva več.

P. S. Hvala koroni, da si nas rešila postavljanja še enega svetovnega rekorda v plesanju četvorke.

","excerpt":"O letošnji maturi je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij","featured-media-id":21484,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174690730","abovetitle":"","subtitle":"O letošnji maturi je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij","category-text":"False","permalink":"2020/04/zapisi-iz-mocvirja-226/","show-start":"2020-05-05T16:45:00+02:00","show-end":"2020-05-05T17:00:00+02:00","audio-length":"510","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/05/Gaudeamusigitur4740461.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690730","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ampak že od nekdaj je tako, kajti na maturi se tradicionalno lomita dva koncepta oziroma dva pogleda na znanje. Dijaki so vso srednješolsko zgodovino prepričani, da znajo dovolj oziroma preveč, medtem ko so njihovi profesorji tradicionalno prepričani, da znajo premalo. To zgodovinsko neskladje se na tragičen način izravna nekaj let po maturi ob prejemu prve plače, ampak tega profesorji nočejo priznati, dijaki pa nočejo vedeti. Tako da je matura v razmerah liberalnega kapitalizma zrelostni izpit le še v folklornem pomenu besede.

"},{"kind":"html","content":"

Torej – matura ni konec srednješolskega izobraževanja, temveč je začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. Kot radi pridigajo temni vitezi usode, je od mature, se pravi od teh nekaj ur tresenja, odvisno posameznikovo življenje. Zato ker študentski referati na fakultetah ljubijo popredalčkane kandidate, je pritisk, da matura ostane nedotaknjena tudi letos, tako zelo izrazit.

"},{"kind":"html","content":"

Ampak vrnimo se k maturi …

"},{"kind":"html","content":"

Kajti čeprav tega nihče ne sliši rad, na prihodnje življenje dijakov matura – tako letošnja kot prejšnje ali pa prihodnje – že dolgo ne vpliva več.

"},{"kind":"html","content":"

P. S. Hvala koroni, da si nas rešila postavljanja še enega svetovnega rekorda v plesanju četvorke.

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne. Zato analitično – kolikor je le mogoče – o domnevno netransparentnem nakupu zaščitne opreme za naše zdravstvo. Če kaj, negujemo pri nas nepristransko analizo, in tako smo vzeli tri spremenljivke, s pomočjo katerih bomo preigrali nekaj možnih scenarijev, ki bi se lahko ali pa so se zgodili v preteklem mesecu nebrzdanega “šopinga”.

Spremenljivke so tri, kajti s štirimi se aritmetika za telebane konča. V enačbo tako mečemo transparentnost nakupa, število umrlih za koronavirusom in uspešnost dobave. Ker živimo v času računskih modelov in ker je trenutno vsa država – ob izmojstreni epidemiološki stroki,– podkovana tudi za ustvarjanje statističnih modelov, verjamemo, da z razumevanjem ne bo težav.

Pojasnimo spremenljivke: transparentnost nakupa je najbolj zanimiva kategorija, kajti tudi ko se je zdelo, da je oprema priletela transparentno, je uvoznik prostodušno priznal, da je bila ukradena. Druga spremenljivka je dobavljivost zaščitne opreme. Ali nismo dobili vsega, kar smo naročili, ali pa nismo dobili niti vsega, kar smo plačali. Glede na prvo kategorijo obstaja tudi možnost, da smo dobili tudi kaj, česar nismo plačali! In še tretja kategorija. Kot rad poudari gospodarski minister, smo nekoliko po domače uvažali zaščitno opremo, ker smo varovali in obvarovali človeška življenja. Ker je človeško življenje največja vrednota, pametnih protiargumentov za ministrova stališča niti ni …

In zdaj k modeliranju:

Model št. 1 – ali “pravljični scenarij”: Nakupi potekajo transparentno, vse pošiljke zaščitne opreme prispejo, število žrtev koronavirusa je zanemarljivo.

Model št. 2 – ali “katastrofični scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke zaščitne opreme ne prispejo, število smrti je katastrofično.

Model št. 3 – ali “Pahorjev scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke opreme pridejo, število smrti je majhno – vsi smo dobri ljudje.

Model št. 4 – ali “ameriški sindrom”: Nakupi opreme potekajo transparentno, pošiljke ne pridejo, število smrti je katastrofično.

Model št. 5 – ali “v skladu z lokalnimi običaji”: Nakupi opreme potekajo ali transparentno ali netransparentno, pošiljke pridejo ali ne pridejo, število smrti je nizko ali visoko. Nakupi so odvisni od zornega kota.

In čemu je nastala okoli nakupov zaščitne opreme takšna zadrega? Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli. Čemu torej mencanje in gledanje v tla ob neprijetnih vprašanjih, ki se v javnosti nastajajo v zvezi z nakupi zaščitne opreme?

Zelo preprosto je … Fantje z milijoni in polnimi airbusi so namreč trčili ob enega redkih moralnih stebrov v dolgi zgodovini človeške bestialnosti. Vojno dobičkarstvo oziroma osebno okoriščanje v času vojn, kriz in spopadov sicer ne zdrži logične presoje – kajti ni jasno, čemu bi bilo v času vojne manj moralno kovati dobiček, kot na nekoga streljati – a od pamtiveka služenje na nesreči ljudi, ki jo po navadi generali in trgovci sprožijo skupaj, velja za zavržno dejanje.

Tako zavržno, da je nerodno še tako okoreli in še tako v svoj prav prepričani oblasti. Tudi oblasti, ki ji vojaška terminologija in bleščeče predstave v kriznih časih niso tuje. Zadrega, ki jo bo slovenska vlada brez dvoma elegantno rešila s sklicevanjem na anekdoto o sredstvih in cilju, je torej plod še zadnje spodobnosti, ki je ostala v človeku za časa vojne. Kajti ni naključje, da večina vlad govori o virusu tako, da uporablja vojaško terminologijo, medtem ko večina zdravnikov govori o virusu kot o bolezni.

Ampak bojimo se, da je razprava o tem, kdo se je z nabavo zaščitne opreme okoristil in za koliko ter če sploh, da je torej ta razprava povsem brezpredmetna. Dovolj je pogledati cenovno evolucijo še do pred nekaj meseci absurdno cenenega izdelka, kot je zaščitna maska. Ne glede na to, kako krpanovske so bile rabote predmestnih mešetarjev … Povsem legalen nakup zaščitne maske v sterilni lekarni iz rok zaupanja vredne lekarnarke pove, da je izdelek nerazumno precenjen. Vojno dobičkarstvo torej ni značilnost samo vladajočih, tako političnih kot ekonomskih elit, temveč je vsajeno v samo srce naše družbe! Plenilska narava človeka se je še enkrat več pokazala kot prevladujoč bivanjski model in kljub temu, da smo med epidemijo sledili res lepim in pomembnim izbruhom humanosti, nam mešetarjenje z zaščitno opremo sporoča, da se po koncu krize ne bomo zbudili v nek nov svet. Zbudili se bomo v istega, ki smo ga zapustili, s tem da bomo nekateri bolj revni kot pred tem, drugi pa bodo bolj bogati kot pred tem. Kdo bo imel okoli uvoza zaščitne opreme prav, je tako danes – kot bo tudi jutri – povsem irelevantno.

","excerpt":"Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli","featured-media-id":21411,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174689179","abovetitle":"","subtitle":"Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli","category-text":"False","permalink":"2020/04/prisli-trgovci-z-novci/","show-start":"2020-04-28T14:45:00+02:00","show-end":"2020-04-28T15:00:00+02:00","audio-length":"468","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/28/Prilitrgovciznovci4694133.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689179","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Spremenljivke so tri, kajti s štirimi se aritmetika za telebane konča. V enačbo tako mečemo transparentnost nakupa, število umrlih za koronavirusom in uspešnost dobave. Ker živimo v času računskih modelov in ker je trenutno vsa država – ob izmojstreni epidemiološki stroki,– podkovana tudi za ustvarjanje statističnih modelov, verjamemo, da z razumevanjem ne bo težav.

"},{"kind":"html","content":"

In zdaj k modeliranju:

"},{"kind":"html","content":"

Model št. 1 – ali “pravljični scenarij”: Nakupi potekajo transparentno, vse pošiljke zaščitne opreme prispejo, število žrtev koronavirusa je zanemarljivo.

"},{"kind":"html","content":"

Model št. 2 – ali “katastrofični scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke zaščitne opreme ne prispejo, število smrti je katastrofično.

"},{"kind":"html","content":"

Model št. 3 – ali “Pahorjev scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke opreme pridejo, število smrti je majhno – vsi smo dobri ljudje.

"},{"kind":"html","content":"

Model št. 4 – ali “ameriški sindrom”: Nakupi opreme potekajo transparentno, pošiljke ne pridejo, število smrti je katastrofično.

"},{"kind":"html","content":"

Zelo preprosto je … Fantje z milijoni in polnimi airbusi so namreč trčili ob enega redkih moralnih stebrov v dolgi zgodovini človeške bestialnosti. Vojno dobičkarstvo oziroma osebno okoriščanje v času vojn, kriz in spopadov sicer ne zdrži logične presoje – kajti ni jasno, čemu bi bilo v času vojne manj moralno kovati dobiček, kot na nekoga streljati – a od pamtiveka služenje na nesreči ljudi, ki jo po navadi generali in trgovci sprožijo skupaj, velja za zavržno dejanje.

"},{"kind":"html","content":"

Naključje ali pa vendarle ne … Enega večjih praznikov na planetu, ki se po angleško imenuje ‘Four Twenty’, smo v ponedeljek pričakali sproščeni. Sproščeni ne sicer izključno zaradi ukrepov in po navodilih slovenske vlade, pa vendar …
\nKot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval …
\nOb tem se vedno najdejo nezadovoljneži, ki bi sproščali nekaj prej in nekaj pozneje, ob tem pa tudi verjamemo, da so v ideološko nesproščeni vladi pogledi na sproščanje zelo različni. Menda so zato dovolili jogo na prostem kot izjemno sproščujočo dejavnost, in golf kot izredno nesproščeno dejavnost; tako lahko vlada z enim ukrepom zajame ves del sproščevalnega spektra.

Vendar v naši skromni redakciji kličemo: “Hura!” Ni pomembno, kdo, in ni pomembno, kako, le da so se sproščanja začela. Čeprav ni neke večje logike v tem, da odpiramo tovarne, knjižnice pa so še naprej zaprte. Hočemo povedati, da ostaja misterij, čemu je nekaj deset ljudi v knjižnici večje epidemiološko tveganje kot tisoč ljudi v tovarni … in ali je baratanje s kovinskim polizdelkom resnično varnejše od listanja knjige. Ampak kot rečeno, o tem bodo presodili strokovnjaki oziroma celo ustavno sodišče.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, pa ne govori o nas le kot o vzornih karantencih, temveč priča o nas kot o narodu nasploh. Gre pa za dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del.
\nTorej; čemu je ta ukrep tako zelo usoden za slovensko spopadanje z epidemijo? V bistvu je slovenska vlada povedala državljanom, da lahko od zdaj sproščeno in brez omejitev tacajo po državi. Čeprav se sliši ukrep še vedno vsaj malo restriktiven, nas v resnici povsem osvobaja nadležne karantene. Če lahko potujejo lastniki vikendov izven občine, pomeni, da lahko gremo vsi Slovenci kadarkoli kamorkoli. Zadeva je namreč ta, da ima vsak Slovenec vikend – stanovanje, nepremičnino, skedenj, uto, kozolec ali garažo, ki je praviloma nameščena zunaj občine prebivanja in je praviloma potrebna spomladanske pozornosti lastnika. Epidemiološka aritmetika za ukrepom je preprosta: dva milijona Slovencev ima v lasti šest milijonov nepremičnin in če odštejemo dojenčke in starostnike ter odmislimo nepremičnine, ki so komaj kaj več kot nadstreški, in vsem državljanom pripišemo stalno prebivališče, še vedno ostane dva milijona nepremičnin, ki so namenjene – recimo v duhu časa – za rekreacijo.

Obsedenost Slovencev z vikendi, počitniškimi stanovanji, zidanicami, brunaricami, opustelimi kmetijami, počitniškimi prikolicami, vrtnimi lopami in vrtički kar tako je dobro vidna šele zadnje desetletje … S tem, ko so postali letalniki s kamero cenovno dostopni, lahko na spletu s ptičje perspektive občudujemo pastoralno pokrajino tega neverjetnega koščka sveta – po katerem so kot mahni drekci-pekci posejane sedemdesetkvadratne nepremičnine slovenske nirvane.

Večina teh nepremičnin, načrtovanih kot dvodnevno pribežališče iz betonske džungle naših velemest, se pred lastnikovo upokojitvijo nadgradi v novo formo, imenovano ‘bivalni vikend’, s čimer stanovanje ostane mladim, ki ga ali oddajajo turistom ali študentom.

Druga alineja sproščanja odhoda na vikende pa govori o nujnih spomladanskih delih, ki naj se tam opravijo. Pri najboljši volji se razmišljujoči ne more domisliti, kaj bi lahko bilo na vikendu tako nujnega, da ne bi moglo počakati še kakšen dan. A to smo le mi …
\nPred desetletji je bila radijska reklama za eno tehničnih trgovin, ki je v dveh stavkih povzela vikendaško kulturo. Žena v soboto zgodaj zjutraj zbudi moža, ker morata v železnino: “Sobota je, greva na vikend. Morava fejst delati!”
\nIn ko se združita ljubezen do brkljanja okoli hiše z ljubeznijo do vikenda na samem vikendu – imamo pogoje za popolni vihar, ki je tako zelo očitno premaknil tudi epidemiološko striktno oblast.

Ukrep pa ne bo le enosmeren. Ne le, da bo tistim iz stalnih prebivališč omogočil odhod na vikend, tudi tistim z vikendov bo omogočil vrnitev na stalno prebivališče. Kajti kot je vedel povedati že gospod Boccaccio, je ob pandemiji prvi refleks premožne gospode odhod na vikend. Stanovanja, bloki in mesta se znajo spremeniti v smrtonosne kletke, vikend pa, če ne drugega, je praviloma v naravi. Ob tem pa lahko vikendašem njihova investicija končno vrne vse za nazaj.

","excerpt":"Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, je dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del","featured-media-id":21302,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174687543","abovetitle":"","subtitle":"Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, je dovoljenje za potovanja izven občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del","category-text":"False","permalink":"2020/04/zapisi-iz-mocvirja-222/","show-start":"2020-04-21T14:45:00+02:00","show-end":"2020-04-21T15:00:00+02:00","audio-length":"416","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/21/420poslovensko4719035.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687543","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse “mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku,” naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.

Apel je, kot se za apel razume, vseboval potrebno količino dramatičnosti in seveda tudi solidarnostnega in udarniškega naboja, ker je ta v teh časih moden.

Ampak poglejmo, kako je s pomočjo slovenskemu kmetu in kako je s slovenskim kmetom v primeri z romantičnimi predstavami iz osemnajstega stoletja o gibanju in svežem zraku, ki jih goji kmetijska ministrica. Mimogrede: mit o srečnem kmetu, ki si požvižgava med gibanjem na svežem zraku, je tudi v naših krajih zasadil Nadvojvoda Janez, katerega posestvo se še vedno diči gori na Meranovem, ujeto med Dravo in Pohorje …

Apel je, kot se za apel razume, vseboval potrebno količino dramatičnosti in seveda tudi solidarnostnega in udarniškega naboja, ker je ta v teh časih moden.

Nismo kar tako v tri dni omenili avstrijskega nadvojvode. Namreč: vsi, ki si želijo sezonsko delati v kmetijstvu, kot sezonci tudi že delajo, le da v sosednji Avstriji. Razlika v urni postavki med Slovenijo in Avstrijo je preprosto prevelika … Govorimo o tem, da avstrijsko kmetijstvo in dobršen del na kmetijstvo vezanega turizma, ki meji na naše Prekmurje, Štajersko in Koroško, držijo pokonci slovenski sezonski delavci.

Se pravi, vsi tisti, ki so voljni delati na svežem zraku ter se ob tem še gibati, so trenutno na čakanju in pripravljeni na to, da jih pokličejo avstrijski delodajalci. Drugih sezonskih delavcev pa v Sloveniji ni …

Pomanjkanje sezonskih delavcev in poskus zavodov za zaposlovanje, da bi iz oseb, prijavljenih na zavodu, dobili delavce za sezonsko delo na kmetijah, sta se že pred virusom končala bolj klavrno. Kot pravijo poročila s terena, napoteni iz zavoda po navadi pridejo za dan, največ dva. V glavnem le toliko, da dobijo v knjižico brezposelnosti potrdilo, da so se pri delodajalcu oglasili, potem pa poberejo šila in kopita. Kajti gibanje na svežem zraku vključuje neprijetni hakeljc: kmečko delo je naporno. Prenaporno za večino brezposelnih; prenaporno za večino študentov, vsekakor pa prenaporno za mlajše upokojence. Kogar koli boste vprašali o tem, kdo recimo jeseni pomaga spravljati sadje ali trgati grozdje, vam bo zatrdil, da so to starejši upokojenci; tisti, ki so še bili vzgojeni ali na deželi ali pa jim trdo celodnevno delo v vsakem vremenu ni bilo tuje.

Kot pravijo poročila s terena, napoteni iz zavoda po navadi pridejo za dan, največ dva. V glavnem le toliko, da dobijo v knjižico brezposelnosti potrdilo, da so se pri delodajalcu oglasili, potem pa poberejo šila in kopita. Kajti gibanje na svežem zraku vključuje neprijetni hakeljc: kmečko delo je naporno.

In zdaj h glavnemu zapletu. Stvar je namreč v tem, da slovensko kmetijstvo ne potrebuje sezonske delavne sile; še posebno pa je ne potrebuje spomladi. Oziroma povedano drugače: spomladi jo potrebujejo samo na hmeljiščih in v Spodnji Savinjski dolini so romunski sezonski delavci vsaj zadnji dve desetletji, vsekakor od propada Hmezada naprej, stalnica. Dramatični poziv kmetijske ministrice je le posledica preprostega dejstva, da tokrat v državo ni smelo vstopiti pet avtobusov Romunov, ki napenjajo vrvice za hmelj na njivah od Prebolda do Mozirja.

Ministrica najbrž ve, ni pa nujno, kdo so slovenski kmetje, in verjetno celo ve, ni pa nujno, kakšne so slovenske kmetije. Gre za družinska gospodarstva, v katerih neredko še vedno živijo in delajo pod eno streho tudi po trije rodovi; to je za urbano kmetijsko ministrstvo sredi Ljubljane najbrž popolnoma nepredstavljivo. Gre za kmetije, ki se spoprijemajo s težavami, od katerih je pomanjkanje sezonske delavne sile po pomembnosti šele bolj proti koncu seznama. Recimo: slovensko sadjarstvo je zaradi ponavljajočih se, na ministrstvu bi verjetno rekli “sistemskih”, pozeb na kolenih … In ob tem vsi ministri do zdaj niso zmogli preprostega ukrepa ne favoriziranja, temveč uzakonitve nakupa slovenskega sadja za proračunske porabnike. Podobno je v preostalih kmetijskih panogah, v katerih sicer z reklamnimi akcijami prijazno trkamo na zavest porabnika, hkrati pa na široko odpiramo vrata kmetijskih izdelkov iz drugih držav. Pogosto tudi izdelkom, katerih edina tržna prednost je nizka cena.

Gre za kmetije, ki se spoprijemajo s težavami, od katerih je pomanjkanje sezonske delavne sile po pomembnosti šele bolj proti koncu seznama. Recimo: slovensko sadjarstvo je zaradi ponavljajočih se, na ministrstvu bi verjetno rekli “sistemskih”, pozeb na kolenih …

In še to: če smo se v tej krizi česa naučili, je to v nebo vpijoče dejstvo, da morajo biti države čim bolj samozadostne. Globalizirana trgovina deluje le tako dolgo, dokler ekonomije proizvajajo presežke katere koli dobrine že. Čim dobrine primanjkuje za domačo uporabo, se veselje do izvoza zmanjša na nič … In če bi kriza trajala še kaj dlje, bi neustrašni Joc, ki je začel svojo karitativno dejavnost s krajo mask nekomu, ki jih očitno potrebuje manj kot Slovenci, po kitajskih aerodromih pač zasegal pošiljke moke, mleka v prahu in drugih živil. Hočemo povedati, da se kmetijske površine zaraščajo, kmetije propadajo, naša samooskrba pa je pri nekaterih kmetijskih produktih sramotna.

In kot se je izkazalo v krizi z blagovnimi rezervami zaščitnih sredstev: samooskrba ni le strateško, temveč tudi politično vprašanje. Postalo bi še toliko bolj politično, če bi namesto mask začelo zmanjkovati živil.

Za konec še to: dramatični apeli kmetijske kraljice prikupnosti ne bodo rešili položaja, v katerem se je znašlo slovensko kmetijstvo. Niti ga ne bo rešilo teh dvesto junakov, ki so se priglasili in za katere stavimo, da jih bo po prvem dnevu na polju polovica odpadla. Slovenskega kmeta lahko reši čisto nov premislek o pomenu in vrednosti slovenskega podeželja. Tistega podeželja, ki razvojno brezupno caplja za urbanimi središči, in hkrati tistega podeželja, ki se je v krizah, kot je zdajšnja, izkazalo za toliko bolj ključen in ne nazadnje tudi odporen del družbenega tkiva.

Globalizirana trgovina deluje le tako dolgo, dokler ekonomije proizvajajo presežke katere koli dobrine že. Čim dobrine primanjkuje za domačo uporabo, se veselje do izvoza zmanjša na nič …

","excerpt":"Pomanjkanje sezonskih delavcev in poskus zavodov za zaposlovanje, da bi iz oseb, prijavljenih na zavodu, dobili delavce za sezonsko delo na kmetijah, sta se že pred virusom končala bolj klavrno","featured-media-id":21201,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174685870","abovetitle":"","subtitle":"Pomanjkanje sezonskih delavcev in poskus zavodov za zaposlovanje, da bi iz oseb, prijavljenih na zavodu, dobili delavce za sezonsko delo na kmetijah, sta se že pred virusom končala bolj klavrno","category-text":"False","permalink":"2020/04/zapisi-iz-mocvirja-224/","show-start":"2020-04-14T14:45:00+02:00","show-end":"2020-04-14T15:00:00+02:00","audio-length":"486","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/14/Romuniprihajajo4711584.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685870","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Apel je, kot se za apel razume, vseboval potrebno količino dramatičnosti in seveda tudi solidarnostnega in udarniškega naboja, ker je ta v teh časih moden.

"},{"kind":"html","content":"

Apel je, kot se za apel razume, vseboval potrebno količino dramatičnosti in seveda tudi solidarnostnega in udarniškega naboja, ker je ta v teh časih moden.

"},{"kind":"html","content":"

Kot pravijo poročila s terena, napoteni iz zavoda po navadi pridejo za dan, največ dva. V glavnem le toliko, da dobijo v knjižico brezposelnosti potrdilo, da so se pri delodajalcu oglasili, potem pa poberejo šila in kopita. Kajti gibanje na svežem zraku vključuje neprijetni hakeljc: kmečko delo je naporno.

"},{"kind":"html","content":"

Gre za kmetije, ki se spoprijemajo s težavami, od katerih je pomanjkanje sezonske delavne sile po pomembnosti šele bolj proti koncu seznama. Recimo: slovensko sadjarstvo je zaradi ponavljajočih se, na ministrstvu bi verjetno rekli “sistemskih”, pozeb na kolenih …

"},{"kind":"html","content":"

Globalizirana trgovina deluje le tako dolgo, dokler ekonomije proizvajajo presežke katere koli dobrine že. Čim dobrine primanjkuje za domačo uporabo, se veselje do izvoza zmanjša na nič …

Razmišljujoči smo nestrpno čakali, v katero smer bo tradicionalno delitev med Slovenci zapeljal novi koronavirus. Ker zgodovinsko gledano, se Slovenci pred sovražniki branimo tako, da se skregamo in se posledično razdelimo na dva tabora. Sovražnik se potem zmede, ker ne ve, po kom bi udaril, in postopoma odneha. Tako smo se lotili tudi virusa, in kot kaže, nam uspeva. Delitev, ki je te dni v modi, se imenuje “staromaskarji” proti “mladomaskarjem”.
\nDa razložimo za tistih nekaj poslušalcev, ki ne sledijo medijski epidemiji.
\n“Staromaskarji” menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno. “Mladomaskarji” pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno. Prepir je srborit in primerno argumentiram in kot zdaj kaže, se bosta obe skupini naslednji konec tedna spopadli na Gosposvetskem polju. Eni z, drugi brez mask; z bližnje vzpetine pa bodo bitko opazovali “Mladi zdravniki Slovenije”.

In ker je v tabor “mladomaskarjev” prestopila celotna slovenska vlada, ima ta skupina mogočno politično podporo; po drugi strani pa imajo “staromaskarji” strokovne argumente, saj je v njihovem taboru velika večina Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dokler oboji ne prekrižajo kopij in bridkih mečev, imamo bitko za zdaj le v medijih. In nikjer ne divja tako srdito kot na televiziji Nova24TV.

Najprej o tej neverjetni medijski ustanovi. V bistvu gre za še enega bizarnih medijskih poizkusov, ki živi zaradi neposrednega strankarskega interesa in sužnjelastniške delovne sile. Gre tudi za katedralo sovražnega govora na Slovenskem, ki pa je odgovorna tudi za nekatere najbolj zabavne trenutke v zgodovini domače televizijske produkcije. Najbolj povedno je dejstvo, da so s tem, ko je televizija postala izjemno blizu slovenski vladi, končno sinhronizirali sliko in ton. Do zdaj so bili nesinhroni tako s politiko kot s tonom, in končno so sinhronizirali oboje.

Ob vsem naštetem pa je naša medijska hiša, na katere valovih poslušate to oddajo, “reison dʹetre” Nove24TV. Hočemo povedati, da če vladajoči uspejo ugasniti nacionalno TV hišo, izgubi temelj svojega obstoja tudi Nova24TV … po analogiji, da ni Batmana, če ni Jokerja.

In na tej televiziji so med vročo bitko med mladomaskarji in staromaskarji nekatere dvomljivce koristnosti nošenja zaščitnih mask poimenovali “šarlatani”. In “nesposobneži” in “škodljivci”, ob tem pa natrosili še celo kopico žaljivih komentarjev na njihove argumente, delo in osebo.
\nNič nenavadnega za to televizijo, če ne bi bili med žaljenimi tudi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije, bivša predsednica NIJZ in še nekaj uglednih zdravnikov in znanstvenikov.

Čeprav so mediji sodobnega časa že zdavnaj izgubili vsak premislek, ki je do nedavnega gostilniški govor ločil od javno interpretiranega, je do nedavnega kljub vsemu veljalo, da nekaterih ustanov in posameznikov ne gre žaliti. Med njimi je recimo WHO takoj pri vrhu. Če ga napade zakotna televizija, razmišljujoči še nekako razume, ko pa podvomi o tej mednarodni organizaciji tudi sam uradni govorec, pa človek že dvigne obrv.
\nPoskusimo z analogijo, za katero sicer dvomimo, da jo bodo razumeli na Novi24TV, Kacin pa bi jo na dober dan lahko.
\n“Ali zaradi žalostnega dejstva, da otroci na planetu še vedno umirajo, dvomimo o plemenitih namenih UNICEFA?”
\nPotemtakem: “Ali naj dvomimo v plemenite namene in delo Svetovne zdravstvene organizacije samo zato, ker je njen predsednik priporočil ukrep, ki se razlikuje od novoreka nekega lokalnega okolja. Lokalci, ki jim gre zapiranje meja – tako fizičnih kot duhovnih – še kako na roko, pač pozabljajo, da so mednarodne organizacije najmanjši mogoč skupni imenovalec, ki s skrajnimi močmi preprečuje, da se ta žalostni planet ne razleti na prafaktorje.”

In zdaj še k zanimivemu naključju … Čeprav – kot radi učijo na Novi24TV – naključij ni. Do nedavnega šef obravnavane televizije je hkrati tudi notranji minister. Izjemno koristno je, da imajo mediji šefe, urednike in podoben programski nadzor, ki skrbi, da v eter ali tisk ne pride ravno vsaka neslanost, ki si jo kdo izmisli. Ne govorimo o cenzuri, temveč govorimo o nadzoru in prilagajanju vsebine in očitno je, da se Hojs zadnje dneve bolj posveča nadzoru državljanov kot nadzoru televizije. Kar je logično, saj človek ne more početi obojega. Vsaj primerno zavzeto ne. Kot tudi predsednik vlade ne more enako uspešno pisati domoljubnih skladb, kot uspešno vodi vlado …

Ko so se novi vladarji ob prisegi zavezali, da bodo presegli ideološke in zgodovinske delitve ter da ne bodo povzročali novih, saj bodo delovali samo za razcvet Slovenije, seveda niso vedeli, da jih čaka epidemija takšnih razsežnosti. Epidemija, ki se trudi ta razcvet zatreti v kali, zato verjamemo, da vladajočim ni najlažje. A koalicija je odprla nove fronte še prej ko ji je uspelo odpreti tradicionalne slovenske rane. Res se izključujemo in žalimo na ravni nošenja zaščitnih mask – a glede na pomembnost trenutka takšna politika deluje vse prej kot povezovalno. Prvi so to zaznali epidemiologi v NIJZ, zadnji bodo to zaznali v DeSUS-u in SMC. Nikoli pa tega ne bodo zaznali na Novi24TV.

","excerpt":"Staromaskarji menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno, mladomaskarji pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno","featured-media-id":21113,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174684183","abovetitle":"","subtitle":"Staromaskarji menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno, mladomaskarji pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno","category-text":"False","permalink":"2020/04/staromaskarji-proti-mladomaskarjem/","show-start":"2020-04-07T14:45:00+02:00","show-end":"2020-04-07T15:00:00+02:00","audio-length":"409","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/07/Staromaskarjiprotimladomaskarjem4701881.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684183","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Z današnjo temo bi povprečen borznik, bankir ali finančni analitik opravil v nekaj sekundah. Pri nas smo bolj počasne pameti, zato bomo potrebovali nekaj več; zaradi pomanjkanja monetarnega znanja pa si bomo pomagali z otroško naivnostjo. Vedno deluje.

Če ne drugega, nam je koronavirus pokazal, kako zelo enostavna je naša civilizacija. Dolga desetletja smo mislili, da je zapletena. Da so različne kulture, običaji, zgodovinske okoliščine, tradicije, celo religije in podnebne razmere dovolj močan razlog, da je civilizacija kompleksna, težko razumljiva in še težje razložljiva gmota – do bistva razkrita le največjim umom. Pa smo v nekaj dneh ugotovili, da ni tako. Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.
\nVlade po planetu so se na nevarnost odzvale enoglasno. Ostanite doma in dobili boste denar! Zahodna civilizacija čemi po domovih, vlade pa nas zasipavajo z denarjem. Vsa kompleksnost in raznovrstnost zahodnega človeka se je zgubila nekje na poti med kavčem in bančnim računom.

Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.

Kajti pod kožo smo vsi podobno krvavi, in ob zdravju, zaradi katerega smo doma, nas skrbi le še, ali bomo imeli dovolj denarja. V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje. Do takrat pa smo veseli, da je Božiček prišel že marca.
\nVedno deluje.
\nIn zdaj k bistvenemu vprašanju, ki se ga sprašujemo z otroško naivnostjo: “Od kot so prišle vse te milijarde?” Vemo, da na skrajnem severu izdelujejo igrače in nogavice in lažjo literaturo, ampak milijarde?! V Slovenijo je Božiček prinesel le ušive tri milijarde, ampak saj smo majhni, pregovorno skromni in neznatni. Ostale države pa se z milijardami obmetavajo do te mere, da so večerna poročila postala podobna loterijskim žrebanjem, na katerih vsi zadenejo.
\n“Kupite srečke, vsaka zadene,” odmeva bojni klic gasilskih veselic na praporih nove vrste ekonomske politike.

V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje.

Torej – kje so se do zdaj skrivale vse te milijarde? Kajti še pomnimo tovariši: če je pred epidemijo kakšen sindikat za svoje članstvo zahteval nekaj višjo plačo, je vlada praviloma zajamrala, da denarja ni. In enako so jamrale vlade vseh zahodnih držav… Gospa Merkel je ne tako dolgo nazaj trdila, da moramo biti vzdržni in porabiti le toliko, kolikor pridelamo … Danes pa milijarde na Nemčijo padajo nežno kot zgodnjespomladanski sneg. Pa Američani z vsemi njihovimi trilijoni, pa Francozi in Britanci … In celo komunistični Kitajci!
\nRazumni se tako vpraša: “Kje pa so jih imeli do zdaj?” Ne v prenesenem finančno metafizičnem svetu, ampak konkretno … Kje jih hranijo, da jih dolga desetletja vzdržnosti ni, potem pa nenadoma so? Ob predpostavki seveda, da govorimo od dejanskem denarju. Ne o nekem namišljenem, digitalnem denarju, ki je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni.
\nIn če smo že pri tem: gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.

Gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.

Z omejenim monetarnim znanjem in z otroško naivnostjo si poskusimo razložiti, od kod vladam milijarde. Lahko jih natisnejo, ampak po teoriji nato poskoči inflacija. Lahko si jih sposodijo, ampak tudi posojilodajalec jih mora nekje imeti. In še pomembnejše: sčasoma jih bo zahteval nazaj! Tako nam vlade ta trenutek nič ne dajejo, ampak nam le posojajo.
\nIn še naprej, vsaj v primeru slovenske vlade: “Čemu si ne sposodi treh milijard pri domačih bankah, ki smo jih pred kratkim dokapitalizirali za pet milijard?” Hočemo povedati, da smo med krpanjem bančne luknje domačim bankam dali pet milijard, in če jih zdaj nazaj zahtevamo tri, bankam še zmeraj ostaneta dve naši milijardi.

Kar bi radi povedali, je razmeroma preprosto. Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače. Kar je videti kot naš denar, je pravzaprav – kdo ve kolikič že – njihov denar, ki ga bomo morali zaslužiti nekoč v prihodnosti. Zapleten superkorona zakon, kompleksen do te mere, da je potreboval oster um samega Mateja Lahovnika, na slovenskem podeželju razložijo veliko bolj preprosto: “Okoli riti v varžet.” Tako se med sleherniki reče mezdi, ki jo dobimo po nepotrebno dolgi poti.

Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače.

","excerpt":"Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena ","featured-media-id":20995,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174682532","abovetitle":"","subtitle":"Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena ","category-text":"False","permalink":"2020/03/zapisi-iz-mocvirja-223/","show-start":"2020-03-31T14:45:00+02:00","show-end":"2020-03-31T15:03:00+02:00","audio-length":"438","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/31/Sezamodpriseeenkrat4694205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682532","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Naša civilizacija je enostavna kot vojaški pasulj. To nas je naučil koronavirus.

"},{"kind":"html","content":"

V začetni fazi epidemije menimo, da sta za preživetje potrebna le zdravje in denar; v končni fazi epidemije bomo ugotovili, da je za preživetje potrebno le zdravje.

"},{"kind":"html","content":"

Gotovo ste opazili neverjetne podobnosti med kriptovalutami in koronavirusom! Najbolj v nebo vpijoča podobnost je dejstvo, da sta na človeka preskočila prvi iz računalnika, drugi z živali, potem pa sta se med človeško populacijo nenadzorovano širila; ko se je ta prekužila, sta se tako kriptovaluta kot koronavirus izpraznila.

"},{"kind":"html","content":"

Vlade s paketi pomoči, z vzpodbudami, s socialo in z vsemi temi dobrotniškimi ukrepi, vrednimi samega dobrega moža iz Negove, dajejo vtis, kot da so tukaj za nas. Da nam krijejo hrbet. Ampak resnici na ljubo ga krijejo kapitalistom. Ki se jim prvič zaradi korone v zadnjih sto letih tresejo hlače.

Ko te dni na naših valovih med drugim nudimo tudi čustveno uteho svojemu poslušalstvu, si je privoščimo zajeten kos še sami zase. V času, ko je smrt postala statistični stolpec – ob tistem o obolelih in ob tistem o ozdravelih – je težko žalovati. Niti ni priložnosti, kajti pogrebi so postali birokratski protokol. Tako nas na Marjanovem pogrebu ne bo. Kolikor ga poznamo, bi se Jerman ob tem za nas bolečem dejstvu zarežal na vsa usta. In še kakšno žaltavo pridjal, da bo bolj držalo.

Jerman je umrl v primernem času. Kot vse, kar je naredil, je tudi s svojo smrtjo odgovoril na vsa vprašanja, pa hkrati postavil še nekaj novih. Tak je bil kot novinar, kajti Marjan je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.

Marjan je šel do konca. Rad in pogosto; v zdravju, v bolezni, za mikrofonom, za šankom … In ne more biti naključje … V dneh, ko se je poslovil, se mi, ki smo ostali, ponovno sprašujemo o vlogi in pomenu novinarstva. Tudi o smislu novinarstva se sprašujemo. Kajti prav te dni nas z lahkoto v ritmu alpskih poskočnic pošiljajo na smetišče – tako družbe kot zgodovine. Nas, ki premalo delamo in smo predobro plačani. Marjan je delal preveč in bil premalo plačan. Ob tem je za svoj poklic nosil glavo na pladnju. Vse desetletje balkanskih vojn je poročal iz središča tragedije. Z glavo na pladnju. Ni poročal, ker je hotel zasloveti, ker bi hotel, da je naš program poslušan; ker smo z njegovim poročanjem dobili vsebine, ki jih drugi niso imeli. Poročal je, ker je hotel sporočiti resnico. In njegova resnica ni bila ne nacionalistična, ne dnevno politična, pogosto niti ne všečna. Bila je resnica globoke humanosti, ki jo je še enkrat izpovedal v knjigi o balkanski tragediji ….
\nPotem se je spravil na bojišče slovenskih ograj; spravljal se je na krivice, nad oligarhe, nad neumnosti, pritlehnosti in sveto preproščino. Glavo na pladnju je nosil tako v prenesenem kot neprenesenem pomenu besede. In jo izgubil prav v času, ko jo novinarji ponovno nosimo na pladnju. Tako v prenesenem kot neprenesenem pomenu besede.

Za Marjana je veljal najširši mogoč konsenz, da je dober novinar. Kar je bilo slabo. Kajti po logiki stvari družba, ki premore dobre novinarje, ni zdrava družba. Dobri novinarji bolni družbi nastavljajo ogledalo. V zdravi družbi nimajo ne dobri ne slabi novinarji družbi česa nastavljati. A v tem ciničnem svetu zdravih družb ni. Poskrbimo, da vsaj ne zmanjka Marjanov.

Poslovil se je pred letom ali kaj več. Na gozdni jasi, ob koči s širnim prostorom za piknik. Z lokalnimi junaki za žarom, ki so bili pripravljeni zanj storiti prav vse. Ljudje so ga imeli radi. Takrat je odšel v pokoj. Pa se ni nikoli zares poslovil. Njegova robatost se je vedno znova vračala v redakcijo; robatost, pod katero se je skrivalo najmehkejše srce. Zdelo se je premehko za krutost našega posla. In če vemo, kdaj se je poslovil, skoraj ni več radijcev, ki bi se pa spomnili, kdaj je prišel. Marjan je bil od nekdaj. Generacije novinarjev so se skalile na Valu 202 – prišle in odšle – on pa je kar bil. Zrasel, večkrat bi lahko napisali tudi: zlil se je s programom. Edino kar je z leti pešalo, je bil njegov glas. Delovni elan, požrtvovalnost, profesionalnost, doslednost – vse lastnosti, ki naredijo dobrega novinarja, je negoval čisto do konca. In nam s tem postavil standarde, ki se jih poskušamo vsak dan držati v programu, ki ga spremljate.

V naslednjih dnevih bo vsaj delček našega vsakdanjega dela namenjen tudi spominu Marjana Jermana. Izredne razmere so bile njegovo dvorišče … Delali bomo v njegov spomin ne le, ker si on to zasluži. S svojim delom se ga bomo spominjali predvsem zato, ker si to zaslužite poslušalci.

","excerpt":"Izredne razmere so bile njegovo dvorišče … Delali bomo v njegov spomin ne le, ker si on to zasluži. S svojim delom se ga bomo spominjali predvsem zato, ker si to zaslužite poslušalci","featured-media-id":20930,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174680967","abovetitle":"","subtitle":"Izredne razmere so bile njegovo dvorišče … Delali bomo v njegov spomin ne le, ker si on to zasluži. S svojim delom se ga bomo spominjali predvsem zato, ker si to zaslužite poslušalci","category-text":"False","permalink":"2020/03/marjan/","show-start":"2020-03-24T14:45:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"348","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/24/Marjan4685751.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680967","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.

Kar preseneča, pa je to, da nihče od ministrov ni v zadnjem trenutku odklonil sodelovanja. Kajti ko jih je mandatar ali stranka povprašala o tem, ali bi hoteli ministrovati v slovenski vladi, kandidati niso še nič vedeli o virusu in grozeči kataklizmi. Menili so, da bo to eno tako običajno ministrovanje. Malo božanja ega, malo parlamentarnih prepirov, malo premeščanja uradnikov, malo pojavljanj v Odmevih in večni ponos pri gospe ženi. Potem pa tik pred svečano zaobljubo nastopi kriza, ki lahko ministrovanje – ampak resnično na vseh ministrstvih – spremeni v nočno moro. A nihče ni pokleknil, nihče ni spustil prijema, ki bi pretrgal vladno verigo. Ali zaradi stremuštva ali zaradi zaupanja v lastne sposobnosti, to bomo ocenjevali čez mesece.

In če ostanemo pri ministrih. Zadnjič je Žiga Turk, ki je bil že nekoč za ministra v eni Janševih vlad, primerjal samoizolacijo naroda s skrivanjem Ane Frank. Da če je bilo dekle zaprto v oni hiši dve leti, bomo pa mi ja tudi teh nekaj tednov. Na prvi pogled malce neposrečena izjava gospoda profesorja … na drugi pogled pa je primerjava povsem na mestu in logična.

Zakaj gre? Cinik bi se norčeval iz Turka, češ da nas v Sloveniji leta 2020 ne lovi gestapo, ki nas bo potem strpal v koncentracijsko taborišče … A z nesrečno Ano le imamo nekaj skupnega. Tako kot je njo hromil strah, ki je bil simbolen in neviden, akoravno povsem stvaren sovražnik, se nam z virusom dogaja isto.

Virus smo mediji, ki imamo v podobnih primerih veliko veselja z ustvarjanjem vsebin, personificirali. Ljudje to od nas pričakujejo in potem s sladostrastjem groze gledamo onega rdečega hudiča, ki se vrti v večernih poročilih. Takšnega odurnega s tistimi izrastki je tudi lažje sovražiti in ko ima virus obraz, postane naš sovražnik. Gestapo našega časa. Razum sicer kriči, da to ni prav, ker je virus le del narave, kot smo tudi mi sami, in je verjetno znotraj narave manjša anomalija, kot je človeštvo, a razum z dnevnimi poročili izgubi bitko.

Zato nam je, čeprav smo v karanteni, lažje, ker vemo, da je zunaj vojna, ki jo bomo dobili. Če vemo, da gre za vojno, smo bolj pomirjeni, kot če bi nam kdo povedal, da gre samo za bivanje.

In nova vlada se je bitke lotila, kot se spodobi. Preizkušeni soldati iz leta 1991 so se ponovno zbrali. Od nekod so izvlekli celo Kacina, ki se je proslavil kot uradni govorec med osamosvojitveno vojno, potem pa nikoli več. In vladi se je zdelo, da se bo virus potuhnil, že ko bo slišal odločnega Jelka, kaj šele, ko ga bo videl. Ob poveljniku teritorialne obrambe, ob uradnem govorcu in ob nasploh militantno nabrušenih mladeničih ter seveda ob preizkušenih žandarjih se zdi, da bo zmaga naša. Hudiča, Kangler je lastnoročno zrušil celotno mesto, kako ne bi nekaj tako malega, kot je virus!

In imamo vojno. Z enako izrednostjo, usodnostjo, odločnostjo, patetiko in seveda tudi z najpogosteje anonimnim pogumom in požrtvovalnostjo. Jugoslovanska ljudska armada je postala virus, spremenila se je mogoče terminologija, strumna odločnost pa prav nič.

Če povzamemo potek, ki se ima zgoditi v naslednji tednih: odbili bomo vse napade, enote virusa bomo obdržali v večdnevni blokadi, kot vedno bodo najbolj nastradali vozniki kamionov, del prebivalstva pa bo odločno trdil, da najbolj pomaga šnops; nato pa bomo nekega dne na neki točki zmagali.

Žrtev se bomo redno spominjali in enkrat jeseni bo zadnji virus z ladjo iz Kopra zapustil ozemlje Slovenije. Mi pa se bomo naslednjih trideset let razdvojeni prepirali, kdo ga je v resnici premagal.

","excerpt":"Z enako izrednostjo, usodnostjo, odločnostjo, patetiko in seveda tudi z najpogosteje anonimnim pogumom in požrtvovalnostjo","featured-media-id":20878,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174679434","abovetitle":"","subtitle":"Z enako izrednostjo, usodnostjo, odločnostjo, patetiko in seveda tudi z najpogosteje anonimnim pogumom in požrtvovalnostjo","category-text":"False","permalink":"2020/03/zapisi-iz-mocvirja-221/","show-start":"2020-03-17T14:45:00+01:00","show-end":"2020-03-17T15:30:00+01:00","audio-length":"319","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/17/Drugaosamosvojitvenavojna4678123.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679434","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Zato nam je, čeprav smo v karanteni, lažje, ker vemo, da je zunaj vojna, ki jo bomo dobili. Če vemo, da gre za vojno, smo bolj pomirjeni, kot če bi nam kdo povedal, da gre samo za bivanje.

"},{"kind":"html","content":"

Žrtev se bomo redno spominjali in enkrat jeseni bo zadnji virus z ladjo iz Kopra zapustil ozemlje Slovenije. Mi pa se bomo naslednjih trideset let razdvojeni prepirali, kdo ga je v resnici premagal.

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo guncanje afen tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev.

Na začetku pa se ozrimo po čudežu človeške duše, ki se imenuje vzpostavitev prioritet. Čeprav kriza z virusom še ni alarmantna, so pa alarmantni njeni obeti, so se prioritete javnosti spremenile čez noč. Politično dogajanje, ki se je še pred nekaj dnevi zdelo vseprisotno in vseobsegajoče, je postalo minimalno in nenadoma je politika dobila vlogo, ki ji je namenjena in h kateri je tudi zavezana. Namesto gromoglasnih besed in odjekov nekih oddaljenih ideologij je slovenska politika s koronavirusom dobila vlogo upravljanja. Brez nakladanja in preračunavanj, preigravanj drobnih pritlehnosti in taktičnih manevrov. Pred upravljavce je postavljena konkretna naloga – katera vlada se je bo lotila, je pravzaprav vseeno – od rezultata tega upravljanja pa bo odvisno javno zdravje naroda; kar je že od pamtiveka največji vložek v življenju neke skupnosti. Zaradi majhnosti in tradicionalno oklevajoče nature smo se kot narod doslej še vedno dobro izvlekli. Kako pa bo tokrat, bomo doživeli in/ali preživeli v naslednjih tednih in mesecih.

Zaradi majhnosti in tradicionalno oklevajoče nature smo se kot narod doslej še vedno dobro izvlekli. Kako pa bo tokrat, bomo doživeli in/ali preživeli v naslednjih tednih in mesecih.

Pa še nekaj razmišljujočega navduši ob opazovanju virusnega izbruha. Šele ob takšnih okoliščinah človek resnično opazi, kako zelo je civilizacija zlepljena. Kako množično se družimo, kako zelo potujemo, kako radi dopustujemo, kako razvejani so naši gospodarski stiki. Živimo na obodu civilizacije, ki je glede fluktuacije najintenzivnejša v vsej znani zgodovini, in če bi ob takšni prepletenosti doživeli epidemijo recimo štirinajstega stoletja, bi kot človeštvo izumrli.

In kot že tolikokrat lahko družbene fenomene opazujemo najlepše takrat, ko jih omejimo.

Šele ob takšnih okoliščinah človek resnično opazi, kako zelo je civilizacija zlepljena. Kako množično se družimo, kako zelo potujemo, kako radi dopustujemo, kako razvejani so naši gospodarski stiki.

Zdaj pa k informacijam. Če razumemo napore držav za omejitev virusa kot vojno napoved tej kroglici s strašljivimi izrastki, moramo zlajnano ponoviti, kako je prva žrtev vsake vojne resnica. Tako tudi vojne proti virusu. Nastopi pa težava; včasih je bila resnica ena sama, danes pa jih je več. Sodobna vsevednost in preinformiranost ustvarjata več resnic o koronavirusu, kot je dnevno novih okužb. Govorimo seveda o moči novih medijev in informacijskih kanalov, ki prvič gostijo nekaj tako izjemnega, kot je grožnja epidemije.

Da pojasnimo; posebno polje komuniciranja med prebivalstvom so t. i. novi mediji. Spletni komentatorji, blogi in seveda družbena omrežja. Tradicionalni mediji, kot sta tisk in elektronski mediji, se sicer malo čohajo po glavi, ko zadnja leta vztrajno izgubljajo bralce in poslušalce. S tem si sicer krčijo možnosti za preživetje, a neka stopnja verodostojnosti in intelektualnega elitizma se še vedno pripisuje medijem, ki jih ustvarjajo profesionalci.

Na drugi strani pa je koronavirus za nove medije velik izziv in z milijoni objav so svojo nalogo pričakovano izpolnili. Če pa se pozorni bralec omeji le na majhen delček vsega, kar je mogoče prebrati na spletnih portalih, si lahko ustvari vsaj približno sliko o delovanju teh kanalov na pragu krizne situacije.

Sodobna vsevednost in preinformiranost ustvarjata več resnic o koronavirusu, kot je dnevno novih okužb. Govorimo seveda o moči novih medijev in informacijskih kanalov, ki prvič gostijo nekaj tako izjemnega, kot je grožnja epidemije.

Najprej in na začetku; ni vse, kar je mogoče prebrati na spletu, brez pomena in zanič. Številni komentatorji in avtorji želijo pomagati: ali z informacijo ali z empatijo ali z osebno izkušnjo. Težava je v onih drugih, ki s cinizmom, širjenjem panike, neslanostmi vseh vrst, ali pa celo z dezinformacijami poskušajo izbruh izkoristiti za pozornost, ki se jo pač išče v virtualnem okolju. Dokler gre za mirnodobno početje, se lahko tisti, ki nas to ne zanima, mirno izključimo, v kriznih časih pa spletno dezinformiranje zadeva nas vse …

Ker teh spletišč nihče ne ureja, administratorji so pogosto pasivni ali brez moči, se na spletu dogajajo tudi izrazito negativne in škodljive rabote. Če pogledamo primer iz Italije, ko je v medije ušel načrt o obsežni karanteni, še preden so jo uvedli, in povzročil eksodus mnogih, tudi potencialno okuženih Italijanov iz za karanteno predvidenih področij. Gre za škodljivo in potencialno nevarno vlogo medija v krizni situaciji, ki ne le širi nepotrebno ali neupravičeno paniko, temveč v želji po prvenstvu objave, kar je tako ali tako že zdavnaj preživela žurnalistična mastrubacija, povzroča neposredno škodo javnemu zdravju.

Tako se na tem mestu sprašujemo, ali ne velja kot epidemiološki ukrep omejiti tudi spletno komuniciranje? Vsaj Italija in Kitajska sta za zajezitev virusa delno omejili celo osnovne človekove svoboščine. Na Kitajskem to sicer ni nič nenavadnega, v svobodni in demokratični Italiji pa ima prebivalstvo z omejitvijo prostega gibanja – verjamemo – precejšnje težave. Ali ne bi veljalo zaradi zlorabe komunikacijskih kanalov omejiti tudi informiranje in pretok informacij? Mislimo predvsem na ukinitev možnosti spletnega komentiranja in na omejitev objavljanja na družbenih omrežjih. Zdi se blasfemično, a zloraba informacij se zdi prav tako nevarna in kontraproduktivna kot zloraba omejitve gibanja.

Najprej in na začetku; ni vse, kar je mogoče prebrati na spletu, brez pomena in zanič. Številni komentatorji in avtorji želijo pomagati: ali z informacijo ali z empatijo ali z osebno izkušnjo. Težava je v onih drugih, ki s cinizmom, širjenjem panike, neslanostmi vseh vrst, ali pa celo z dezinformacijami poskušajo izbruh izkoristiti za pozornost, ki se jo pač išče v virtualnem okolju.

","excerpt":"Šele ob takšnih okoliščinah človek resnično opazi, kako zelo je civilizacija zlepljena. Kako množično se družimo, kako zelo potujemo, kako radi dopustujemo, kako razvejani so naši gospodarski stiki","featured-media-id":20768,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174677574","abovetitle":"","subtitle":"Šele ob takšnih okoliščinah človek resnično opazi, kako zelo je civilizacija zlepljena. Kako množično se družimo, kako zelo potujemo, kako radi dopustujemo, kako razvejani so naši gospodarski stiki","category-text":"False","permalink":"2020/02/zapisi-iz-mocvirja-220/","show-start":"2020-03-10T16:45:00+01:00","show-end":"2020-03-10T17:00:00+01:00","audio-length":"459","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/10/Konecheca4668688.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174677574","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Zaradi majhnosti in tradicionalno oklevajoče nature smo se kot narod doslej še vedno dobro izvlekli. Kako pa bo tokrat, bomo doživeli in/ali preživeli v naslednjih tednih in mesecih.

"},{"kind":"html","content":"

In kot že tolikokrat lahko družbene fenomene opazujemo najlepše takrat, ko jih omejimo.

"},{"kind":"html","content":"

Šele ob takšnih okoliščinah človek resnično opazi, kako zelo je civilizacija zlepljena. Kako množično se družimo, kako zelo potujemo, kako radi dopustujemo, kako razvejani so naši gospodarski stiki.

"},{"kind":"html","content":"

Sodobna vsevednost in preinformiranost ustvarjata več resnic o koronavirusu, kot je dnevno novih okužb. Govorimo seveda o moči novih medijev in informacijskih kanalov, ki prvič gostijo nekaj tako izjemnega, kot je grožnja epidemije.

"},{"kind":"html","content":"

Najprej in na začetku; ni vse, kar je mogoče prebrati na spletu, brez pomena in zanič. Številni komentatorji in avtorji želijo pomagati: ali z informacijo ali z empatijo ali z osebno izkušnjo. Težava je v onih drugih, ki s cinizmom, širjenjem panike, neslanostmi vseh vrst, ali pa celo z dezinformacijami poskušajo izbruh izkoristiti za pozornost, ki se jo pač išče v virtualnem okolju.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"148"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"85"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20768"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20768"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"107665","attributes":{"wp-id":418212,"date":"2020-02-19T00:14:00+01:00","modified":"2020-03-03T16:45:04+01:00","slug":"zapisi-iz-mocvirja-219","post-type":"post","title":"Tajno društvo PGC","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/02/zapisi-iz-mocvirja-219/","content":"

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile.

Mimogrede; bedži so bili v osemdesetih tudi eni prvih nosilcev političnih sporočil – sploh tisti s sicer turističnim sloganom “Slovenija, moja dežela“, ali pa recimo že pozabljena značka koroških Slovencev z napisom “Slovenci, enotno za svoje pravice”, ki je nošena na naši strani meje v osemdesetih delovala še kako prevratniško.

A značkonostalgikom še ni treba povsem obupati. Ob nekaj seniorjih, ki še zmeraj zbirajo značke ali pa skrbijo za svoje zbirke z več deset tisoč primerki, je za značko te dni nastopila nova renesansa. Resnici na ljubo se značkam gasilci, planinci in lovci niso nikoli povsem odrekli, a te dni so se jim pridružili še politiki desnega centra. Gre sicer za globalen pojav, saj značke redno nosita recimo predsednik madžarske republike, pa tudi predsednik hrvaške vlade, če se ozremo samo po soseščini, – a danes se omejimo le na prakso zbiranja značk pri slovenski desni sredini, ki prav te dni sestavlja novo slovensko vlado.

Dokazov o ljubezni politikov do značk je vse polno. Pahor in Janša ob predaji premierstva sta na reverju suknjiča nosila znački slovenske zastave. Ki je nesporna vladarica političnih zavihkov … Janša ob zastavi pogosto uporablja tudi značko, ki je kombinacija zastave in strankarskega emblema; Pahorjeva v značko ujeta zastava pa pogosto nemo plapola v vetru. Seveda ima značko na zavihku suknjiča tudi Tonin. Ob znački Slovenije ima na novo še ortodontski aparat, kar je logično in pohvalno, saj bo imel kot novi obrambni minister tako pravilen ugriz.

Posebna zgodba je Počivalšek, ki pogosto uporablja kar dve znački. SMC-jevo, občasno-redno pa zeleno značko I feel Slovenia. Ni tako simbolno čisto kot zastava, je pa, če poznamo nedavno uzakonjenje slovenskega turističnega holdinga, predvsem praktično.

Ob tem pa ima značke slovenske trobojnice tudi velika večina pogajalske ekipe, ki je sodelovala na koalicijskih pogajanjih; edina udeleženka brez značke je predsednica Desusa. Če političarke že redijo iglo na prsih, naj bo to vsaj broška!

Čemu vrnitev značke na slovenski politični parket skozi vidne predstavnike desne sredine? Naša analiza bo najbrž napačna, a glede numizmatike na desni sredini, raziskovalci tavamo v temi. Medtem ko je vsaj ena veja numizmatike – se pravi strankarske medalje in odlikovanja, znotraj desne sredine precej dobro raziskana, sta drugi dve veliki numizmatični veji – se pravi strankarski denar in pa značke, v širši javnosti razmeroma slabo znani.

Zato sklepamo, da gre pri namenskem prebadanju dragocenih moških oblek za izraze domoljubja in pripadnosti Sloveniji.

Eno izmed podjetij, gre za invalidsko podjetje, ki izdeluje značke v podobi slovenske zastave, jih oglašuje kot “državniške značke“! Z njo nosilec poudarja svojo državniško držo. Ker pa med značkarji ni niti slučajno toliko tudi državnikov, sklepamo, da nosilci z njo poudarjajo svojo privrženost naši skupni domovini. Običajni državni simboli niso na voljo ves čas, oziroma se jim lahko domoljub pokloni le občasno, medtem pa značka omogoča nenehno in celo mobilno domoljubje.

S čimer ni nič narobe; naša nekoliko nergaška natura se obregne le ob dejstvu, da velika večina Slovencev ne glede na stopnjo domoljubja teh značk ne nosi. Ali to samodejno pomeni, da smo manjši domoljubi od tistih, ki značke nosijo? Še sploh ker se zdi, da je postala značka del uniforme in je tako vsaj neformalno namenjena ločevanju domoljubov od tistih, ki to niso …

Ker imajo značke sorazmerno tanko in kratko iglo, je kljub še takšni nerodnosti pri nameščanju na rever težko zatrditi, da z značko nosiš Slovenijo v srcu … A pravi demokrat vedno zastriže z ušesi, ko se elite odpravijo na plenilski pohod po narodovih simbolih. Hočemo povedati – in to nam bodi naslednjih štiriindvajset mesecev vodilo – da se pravo domoljubje začne tam, kjer se značkarsko domoljubje konča.

","excerpt":"Pravi demokrat vedno zastriže z ušesi, ko se elite odpravijo na plenilski pohod po narodovih simbolih","featured-media-id":20700,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174675917","abovetitle":"","subtitle":"Pravi demokrat vedno zastriže z ušesi, ko se elite odpravijo na plenilski pohod po narodovih simbolih","category-text":"False","permalink":"2020/02/zapisi-iz-mocvirja-219/","show-start":"2020-03-03T16:45:00+01:00","show-end":"2020-03-03T17:30:00+01:00","audio-length":"394","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/03/TajnodrutvoPGC4659409.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174675917","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Zato sklepamo, da gre pri namenskem prebadanju dragocenih moških oblek za izraze domoljubja in pripadnosti Sloveniji.

"},{"kind":"html","content":"

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani favni vidijo samo zalogo proteinov.

Po migrantih izpred nekaj let imamo tako na mejah Slovenije novo invazivno nevarnost, ki pa se je lotevamo zelo podobno, kot smo se lotevali vprašanja ilegalnih migracij. Državo poskušamo neprodušno zapreti … Z eno samo veliko razliko. Med migrantsko krizo smo pri vstopu v državo preverjali tujce, če imajo dokumente, zdaj pa pri vstopu preverjamo Slovence, če imajo vročino.

Kakorkoli; kakor ravnati ob prihodu virusa, je ob napotkih ustreznih organov mogoče najti tudi v literaturi; in to ne samo v medicinski literaturi. Ker so naše oblasti že večkrat dokazale, da jim ni mar do črpanja iz domače ali pa celo svetovne literarne zapuščine, moramo na tem mestu vskočiti mediji. Prve napotke za ravnanje ob pojavu epidemije nam je dal že nesmrtni Oton Župančič. Žal ga na Kitajskem niso dovolj prevajali, zato pa na njegove epidemiološke napotke spomnimo slovensko javnost, ki je ne vedoč protivirusno terapijo pila z materinim mlekom.

Začne se seveda s
\n
“Ciciban teče v zeleni dan.”
\n
Nato imamo epidemiološko komponento s
\n
“Seveda. Danes se nisem umil še …”
\n
In končno še samozaščitno delovanje
\n
“Bister potoček se vije čez plan
\n
Preko kremenov se lije:
\n
Ciciban v njem se umije.”

To je za otroke, odrasli pa bi morebiti med 14-dnevno karanteno lahko vzeli v roke Alberta Camusa. Ta v Kugi do milimetra natančno popiše vsa psihična stanja, ki jih človeška družba začne ustvarjati ob izbruhu nalezljive bolezni. Če sledimo romanu in napovedim svetovne zdravstvene organizacije, smo trenutno šele pri prvi mrtvi podgani na pragu dr. Rieuxa. V naslednjih dneh in tednih nas čaka ne le prevrednotenje človeških prioritet, temveč tudi – če sledimo literarnoteoretskim razlagam romana – vpogled v absurdnosti človeškega bivanja.

Če se zdi, da koronavirus nima kaj dosti skupnega s kugo in sodobna civilizacija ne veliko skupnega z alžirskim mestom iz sredine dvajsetega stoletja, pa nas Camus v segmentu romana opozarja tudi na problem urbanih konglomeratov, ki so v svoji nadutosti izgubili stik z naravo. V tej tezi je Camus sodoben in celo preroški.

Glede absurda, ki preveva delo slavnega nobelovca …

… pa Slovenci enega bolj pomembnih trenutkov za narod pričakujemo brez vlade. Ker smo brez vlade dovolj pogosto, smo se v takih interegnumih večkrat spraševali, kaj vse spada pod pristojnost vlad, ki opravljajo samo “tekoče posle”. Naše javno zdravstvo je torej odvisno od interpretacije pravnih služb, ali je visoko nalezljiva in potencialno nevarna bolezen “tekoči posel” ali ne.

Povedano drugače: tradicionalno slovenske vlade takrat, ko bi morale biti odločne, cincajo. Tudi če se delajo, da so odločne, je iz njihovih dejanj razbrati samo odločno cincanje. Tako lahko ob morebitnem izbruhu virusa pri nas samo upamo na najboljše, saj nimamo nikogar, ki bi lahko cincal s polnimi pooblastili.

Med pomirjujočimi puhlicami zadnjih dni je najpogosteje zaslediti, da lahko zaupamo pristojnim službam in ustanovam – kako pa politika skrbi za službe in ustanove, smo lepo videli prejšnji teden, ko je bila policija obravnavana kot druščina paglavcev. Zdravniki pa so tako ali tako samo kruhoborci in za sestrami tekajoče lenobe. Se pravi, da nam ob odsotnosti operativne vlade in ob popolni demontaži ugleda temeljnih ustanov preostanejo le junaški gasilci; ti med Slovenci uživajo absoluten ugled in ni ga Mahniča, ki bi si upal po evidencah vohljati, katero od gasilskih društev je ponaredilo podatke o svoji stoletnici.

Tako bodo z brizgalnami in protipoplavnimi vrečami gasilci odšli na teren in radi bi videli virus, ki si bo upal pomoliti glavo čez zahodno mejo!

Medtem ko se države, ki beležijo izbruhe, na bolezen in njeno širjenje odzivajo z radikalnimi ukrepi, se mi pripravljamo na morebiten izbruh z mandatarskimi pogajanji pri predsedniku države in deljenjem ministrskih mest. Najlažje bomo virus izkoreninili, če so ga zapisali v koalicijsko pogodbo. Morebiti v alinejo pod zmanjšanje čakalnih vrst in pod dolgotrajno oskrbo. To bi upokojence zagotovo navdušilo.

","excerpt":"Po migrantih izpred nekaj let imamo na mejah Slovenije novo invazivno nevarnost, ki pa se je lotevamo zelo podobno, kot smo se lotevali vprašanja ilegalnih migracij","featured-media-id":20631,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174674273","abovetitle":"","subtitle":"Po migrantih izpred nekaj let imamo na mejah Slovenije novo invazivno nevarnost, ki pa se je lotevamo zelo podobno, kot smo se lotevali vprašanja ilegalnih migracij","category-text":"False","permalink":"2020/02/zapisi-iz-mocvirja-218/","show-start":"2020-02-25T16:45:00+01:00","show-end":"2020-02-25T17:30:00+01:00","audio-length":"405","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/25/Epidemiolokinasveti4650421.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174674273","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Po migrantih izpred nekaj let imamo tako na mejah Slovenije novo invazivno nevarnost, ki pa se je lotevamo zelo podobno, kot smo se lotevali vprašanja ilegalnih migracij. Državo poskušamo neprodušno zapreti … Z eno samo veliko razliko. Med migrantsko krizo smo pri vstopu v državo preverjali tujce, če imajo dokumente, zdaj pa pri vstopu preverjamo Slovence, če imajo vročino.

"},{"kind":"html","content":"

Začne se seveda s
\n
“Ciciban teče v zeleni dan.”
\n
Nato imamo epidemiološko komponento s
\n
“Seveda. Danes se nisem umil še …”
\n
In končno še samozaščitno delovanje
\n
“Bister potoček se vije čez plan
\n
Preko kremenov se lije:
\n
Ciciban v njem se umije.”

"},{"kind":"html","content":"

Če se zdi, da koronavirus nima kaj dosti skupnega s kugo in sodobna civilizacija ne veliko skupnega z alžirskim mestom iz sredine dvajsetega stoletja, pa nas Camus v segmentu romana opozarja tudi na problem urbanih konglomeratov, ki so v svoji nadutosti izgubili stik z naravo. V tej tezi je Camus sodoben in celo preroški.

"},{"kind":"html","content":"

Glede absurda, ki preveva delo slavnega nobelovca …

"},{"kind":"html","content":"

Povedano drugače: tradicionalno slovenske vlade takrat, ko bi morale biti odločne, cincajo. Tudi če se delajo, da so odločne, je iz njihovih dejanj razbrati samo odločno cincanje. Tako lahko ob morebitnem izbruhu virusa pri nas samo upamo na najboljše, saj nimamo nikogar, ki bi lahko cincal s polnimi pooblastili.

"},{"kind":"html","content":"

Tako bodo z brizgalnami in protipoplavnimi vrečami gasilci odšli na teren in radi bi videli virus, ki si bo upal pomoliti glavo čez zahodno mejo!

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"148"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"85"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20631"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20631"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"85","attributes":{"slug":"markoradmilovic","name":"Marko Radmilovič","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/marko-radmilovič-izrez.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/marko-radmilovič-izrez-360x360.jpg"}},{"type":"Category","id":"148","attributes":{"wp-id":11,"description":"Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/zapisi/","name":"Zapisi iz močvirja","slug":"zapisi","parent-wp-id":0,"permalink":"zapisi/","show-description":"Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_zapisi-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Torek","broadcast-hour":"16.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"42"},{"type":"CategoryShowLink","id":"144"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"193","attributes":{"wp-id":1295,"description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus-kvadrat-4d-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"156"},{"type":"CategoryShowLink","id":"160"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"20631","attributes":{"wp-id":419067,"title":"Umivanje rok","caption":"","media-source":"Gentle07 / pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/wash-hands-hygiene-faucet-wet-hand-2631777/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/umivanje-rok-953x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/umivanje-rok-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/umivanje-rok-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/umivanje-rok.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20700","attributes":{"wp-id":419951,"title":"POL20171202496","caption":"","media-source":"BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pol20171202496-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pol20171202496-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pol20171202496-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pol20171202496-800x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20768","attributes":{"wp-id":420865,"title":"Novi mediji","caption":"Novi načini dostopa do informacij","media-source":"pexels.com","media-source-url":"https://www.pexels.com/photo/light-smartphone-macbook-mockup-67112/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/novi-mediji-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/novi-mediji-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/novi-mediji-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/novi-mediji-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20878","attributes":{"wp-id":421982,"title":"PO20160602z-zizz646","caption":"Janez Janša in Jelko Kacin, 1991","media-source":"Srdjan Zivulovic/ Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/po20160602z-zizz646-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/po20160602z-zizz646-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/po20160602z-zizz646-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/po20160602z-zizz646-1200x929.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20930","attributes":{"wp-id":423105,"title":"Marjan7","caption":"Marjan Jerman v Osijeku avgusta 2019.","media-source":"Luka Hvalc","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/marjan7-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/marjan7-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/marjan7-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/marjan7-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20995","attributes":{"wp-id":424154,"title":"cashbox","caption":"Blagajna","media-source":"pixabay.com ","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/cashbox-money-currency-cash-box-1642989/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cashbox-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cashbox-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cashbox-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/cashbox-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21113","attributes":{"wp-id":425261,"title":"pahor maska","caption":"Pahor z masko","media-source":"Valter Leban /Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/pahor-maska-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/pahor-maska-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/pahor-maska-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/pahor-maska-1200x710.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21201","attributes":{"wp-id":426400,"title":"hmeljišče","caption":"Hmeljišče","media-source":"Srdjan Zivulovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/hmeljisce-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/hmeljisce-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/hmeljisce-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/hmeljisce-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21302","attributes":{"wp-id":427528,"title":"panorama podeželja","caption":"Podeželje","media-source":"Srdjan Zivulovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/panorama-podezelja-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/panorama-podezelja-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/panorama-podezelja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/panorama-podezelja-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21411","attributes":{"wp-id":428548,"title":"maske","caption":"","media-source":"Borut Živulović / Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/maske-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/maske-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/maske-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/maske-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21484","attributes":{"wp-id":429508,"title":"Srednja šola","caption":"Srednješolci pred Gimnazijo Jožeta Plečnika v Ljubljani","media-source":"Srdjan Zivulovic/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/srednja-sola-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/srednja-sola-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/srednja-sola-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/srednja-sola-1200x812.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21588","attributes":{"wp-id":430447,"title":"ljudje na festivalu","caption":"Zabava","media-source":"pixabay.com","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/crowd-of-people-crowd-people-blur-1209630/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ljudje-na-festivalu-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ljudje-na-festivalu-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ljudje-na-festivalu-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ljudje-na-festivalu-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":2,"pages":41,"count":491}}}