Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, študijsko sledi kognitivni znanosti, ob radiu pa se veliko ukvarja z moderiranjem dogodkov in tu ali tam preskoči v predavateljske vode o javnem nastopanju in komuniciranju.
Doslej je s kolegi dvakrat prejela nagrado Čuvaj, ki ga za izstopajoče novinarske dosežke podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, in nagrado International Migration Media Award. Z ekipo Frekvence X je prejela priznanje "Prometej znanosti" in se uvrstila med finaliste izbora za komunikatorja znanosti. Trikrat je prejela tudi nagrado RTV za odličnost v poročanju in izjemne novinarske dosežke v preteklem letu.
Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.
Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru
Pregledali smo nekaj novejših aktualnih objav o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost
Ob temah v zvezi s koronavirusom je bilo precej vroče visoko nad našimi glavami, v Zemljini orbiti, kjer zdaj krožita tudi dva slovenska satelita. Ob koronskih in vesoljskih temah pa je nase opozorilo tudi okolje.
Potresi, kot je bil v Petrinji, so redki. Predpotresne sunke je težko ugotoviti in ravnati preventivno. S prizorišča potresa se za Val 202 oglaša naš novinar Gašper Andrinek
V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Pomaga nam velik poznavalec narave dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov
"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj
Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti
Na zadnjem potovanju po svetu cepiv se ustavljamo pri postopku produkcije cepiva v tovarni in preverjamo, kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo