Maja Ratej

Maja Ratej - Dnevna urednica in novinarka

Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, študijsko sledi kognitivni znanosti, ob radiu pa se veliko ukvarja z moderiranjem dogodkov in tu ali tam preskoči v predavateljske vode o javnem nastopanju in komuniciranju. Doslej je s kolegi dvakrat prejela nagrado Čuvaj, ki ga za izstopajoče novinarske dosežke podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, in nagrado International Migration Media Award. Z ekipo Frekvence X je prejela priznanje "Prometej znanosti" in se uvrstila med finaliste izbora za komunikatorja znanosti. Trikrat je prejela tudi nagrado RTV za odličnost v poročanju in izjemne novinarske dosežke v preteklem letu. Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.
radiovedni

Radiovedni: Kakšen je evolucijski pomen sinusov?

Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru
nosečnica

Okužba s koronavirusom pri nosečnicah naj ne bi povzročala splava ali anomalij pri plodu

Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah
virus-4835736_1920

Znanstveniki na temo koronavirusa in covida lani objavili več kot 200 000 člankov

Pregledali smo nekaj novejših aktualnih objav o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost
2020-12-25-s17-nina-znanost-v-2020-foto-esa-epa-reuters-980x551

Pregled dogajanja v znanosti v letu 2020

Ob temah v zvezi s koronavirusom je bilo precej vroče visoko nad našimi glavami, v Zemljini orbiti, kjer zdaj krožita tudi dva slovenska satelita. Ob koronskih in vesoljskih temah pa je nase opozorilo tudi okolje.
Potres-Bobo

Fizik Jurij Bajc: Tako močnih potresov po svetu letno ni veliko

Potresi, kot je bil v Petrinji, so redki. Predpotresne sunke je težko ugotoviti in ravnati preventivno. S prizorišča potresa se za Val 202 oglaša naš novinar Gašper Andrinek
radiovedni

Radiovedni: Katerih je več - rastlinojedih ali mesojedih živali?

V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Pomaga nam velik poznavalec narave dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
CHRIS-SMITH-PIC

Nova različica virusa na Otoku vzbuja skrb

O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
christmas-5781482_1920

Če se med prazniki preveč sprosti le desetina ljudi, lahko epidemija znova eskalira

Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov
environmental-4405173_1920

Kaj pa okoljska kriza?

"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj
2020-11-30-znanost-zoisovi-nagrajenci-foto-radio-slovenija-980x551

Znanost je tek na dolge proge

Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti
DNK genom

Virusi naj bi predstavljali osem odstotkov našega genoma

O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti
cepiva ni solo

Cepiva in mi 3/3: Tekma, kakršne ne pomnimo

Na zadnjem potovanju po svetu cepiv se ustavljamo pri postopku produkcije cepiva v tovarni in preverjamo, kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo