{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=42&page_size=12","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=3&page_size=12","prev":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12"},"data":[{"type":"Post","id":"109732","attributes":{"wp-id":423829,"date":"2020-03-29T00:16:27+01:00","modified":"2020-04-20T14:45:15+02:00","slug":"aktualno-333","post-type":"post","title":"Koronavirus v poplavi matematičnih modelov – kateremu zaupati?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/aktualno-333/","content":"

S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.

\n
Dr. Andrej Trampuž: Naredili smo simulacije za Slovenijo, ki imajo lahko nekaj odstopanj. Če je danes 480 okuženih, jih bo čez 10 dni 5.090 in čez 14 dni 14.500. Če jih 10 % potrebuje intenzivno nego, to pomeni okoli 500 čez 10 dni in 1.400 čez 14 dni. #koronavirus
\n
— TVSLOinfo (@InfoTVSLO) March 24, 2020

\"\" — Dr. Ivan Kukuljan
*foto:* Jan Šuntajs

Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.

“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.
\n

Kdo je pri nas odgovoren za pripravo zaupanja vrednih modelov?

Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.

Spočetka modeli predvsem zastraševalni
\n

Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”

Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”

Javnost bi morala biti bolje obveščena

Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”

“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”

Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”

Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.

Sogovornik predlaga obisk naslednjih spletnih strani:

Portal Sledilnik o širjenju Covid.19 v Sloveniji
Tabela s podrobnimi podatki za Slovenijo
Italija natančno poroča o podatkih, med drugim tudi o spremljevalnih boleznih pri pacientih
Simulator Evropske komisije
Dober pregled Covid-19 literature ima Kaggle

","excerpt":"O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu","featured-media-id":21163,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174685316","abovetitle":"","subtitle":"O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu","category-text":"False","permalink":"2020/03/aktualno-333/","show-start":"2020-04-11T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-11T12:30:00+02:00","audio-length":"931","is-immutable":true,"twitter-embed":true,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/11/Koronavirusvpoplavimatematinihmodelovkateremuzaupati4708883.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685316","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
Dr. Andrej Trampuž: Naredili smo simulacije za Slovenijo, ki imajo lahko nekaj odstopanj. Če je danes 480 okuženih, jih bo čez 10 dni 5.090 in čez 14 dni 14.500. Če jih 10 % potrebuje intenzivno nego, to pomeni okoli 500 čez 10 dni in 1.400 čez 14 dni. #koronavirus
\n
— TVSLOinfo (@InfoTVSLO) March 24, 2020

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Dr. Ivan Kukuljan
*foto:* Jan Šuntajs

"},{"kind":"html","content":"

Kdo je pri nas odgovoren za pripravo zaupanja vrednih modelov?

"},{"kind":"html","content":"

Spočetka modeli predvsem zastraševalni
\n

"},{"kind":"html","content":"

Javnost bi morala biti bolje obveščena

"},{"kind":"html","content":"

“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”

"},{"kind":"html","content":"

Sogovornik predlaga obisk naslednjih spletnih strani:

"},{"kind":"html","content":"

Portal Sledilnik o širjenju Covid.19 v Sloveniji
Tabela s podrobnimi podatki za Slovenijo
Italija natančno poroča o podatkih, med drugim tudi o spremljevalnih boleznih pri pacientih
Simulator Evropske komisije
Dober pregled Covid-19 literature ima Kaggle

"},{"kind":"html","content":"

V novi Frekvenci X se za spremembo nismo lotili koronavirusa … tudi zato, ker v trenutnih razmerah potrebujemo kakšne dobre novice. Junaki tokratne oddaje so trije … vsi so fiziki in vsi so se pred dnevi razveselili tega, da so v zelo hudi konkurenci pridobili projekt Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce. Na daljavo so se nam pridružili profesorji Peter Križan (FMF, IJS), Igor Muševič (FMF, IJS) in Matej Praprotnik (Kemijski inštitut), ki na področju fizike snujejo zelo prebojne ideje. Prvi išče razpoke v standardnem modelu v fiziki osnovnih delcev, drugi stavi na logična vezja na osnovi svetlobe, tretji pa išče rešitve, kako na učinkovit in neinvaziven način v prihodnosti zdraviti raka, vnetja, bolezni srca in številne druge.

Iskanje razpok v standardnem modelu: Imajo sled, a potrebujejo več podatkov

Dr. Peter Križan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana bo v projektu FAIME (“Flavour Anomalies with advanced particle Identification MEthods“) s sodelavci iskal nove pojave v fiziki osnovnih delcev.

Fizika osnovnih delcev se je v zadnjem obdobju po njegovih besedah znašla na pomembnem razpotju: “Imamo standardni model, ki dobro popiše večino eksperimentov, a po drugi strani pojavi kažejo, da to ni dokončna teorija.” V njem po njegovih besedah ni prostora za delce temne snovi niti ne obstaja mehanizem, ki bi lahko povzročil tako dramatično razliko med materijo in anti-materijo, kot jo vidimo v današnjem vesolju. Pot iz te zagate trenutno znanstveniki iščejo na več načinov. “Nekateri eksperimenti, kakršen je na primer tisti v Cernu, skušajo najti dokaze za nove delce, drug tip eksperimentov, kot je na primer v Tsukubi na Japoskem, pa se nagiba k poskusom z izboljšano natančnostjo.”

Raziskovalci tako zdaj iščejo morebitne razpoke v standardnem modelu. “Eno tako razpoko smo odkrili v več eksperimentih, a da jo lahko z gotovostjo potrdimo, potrebujemo več podatkov.” Kot pojasni, se bo njihov projekt osredotočil na študij nekaterih redkih razpadov delcev, ki nastajajo pri trkih elektronov in pozitronov v eksperimentu Belle II. V okviru projekta bodo razvili tudi nove, zelo napredne metode za ugotavljanje nabitih delcev, vse skupaj pa bosta izvajali skupini fizikov z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko. Slovenski znanstveniki so za tovrstne raziskovalne metode po Križanovo veliki strokovnjaki.

V branje priporočamo tudi Križanov blog. Najdete ga tukaj.

Slika neke prihodnosti: Namesto žic svetloba, računalniki pa bodo organsko rasli sami

Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko in sodelavec na Inštitutu Jožefa Stefana dr. Igor Muševič je zasnoval projekt LOGOS (“Light-operated logic circuits from photonic soft-matter”). Stavi na področje svetlobe, tekočih kristalov in logičnih vezij. Sam svojo zamisel opiše kot “radikalno in usmerjeno pravokotno na ‘mainstream’ komunikacijske tehnologije“. Svetloba je postala v zadjem obdobju po njegovih besedah ključna pri prenašanju podatkov na medkontinetalnih razdaljah. Težava pa se pojavi pri pretvorbi optičnega signala v električnega, saj so postali tovrstni podatkovni centri energijsko izjemno potratni. Ključno vprašanje po Muševičevo tako postaja, kako svetlobo na mikrostrukturni ravni uporabljati še bolje in učinkoviteje.

“Zdi se, da smo dosegli skrajno mejo razvoja računske in podatkovne infrastrukture zaradi izjemno velike porabe električne energije, ki pri velikih podatkovnih centrih in superračunalnikih dosega moč manjše elektrarne. Možna rešitev je uporaba svetlobe namesto elektrike in izdelava svetlobnih vezij, po katerih bo namesto elektrike tekla svetloba.”

V vzponu so torej nove, tako imenovane fotonske tehnologije, ki bodo namesto žic uporabljale svetlobo. Napredek je hiter, poudarja Muševič, “a še vedno so te tehnologije trenutno na stopnji, na kakršni je bila mikroelektronika leta 1960“. Se pa raziskovalcem v zadnjih letih odpirajo povsem nova področja: “Prišli smo na sled snovem, ki same od sebe tvorijo vodnike; iz kaplje začnejo sama od sebe rasti optična vlakna. Podobno se dogaja pri delitvi celic, kar pripelje do ideje, da bi bilo logična vezja mogoče gojiti. Tovrstna tehnologija se začenja torej nagibati proti biologiji.” Kakšen bi lahko tako bil računalnik čez 50 let? Muševič spomni na film Avatar in v njem upodobljena fotonska drevesa, ki rastejo sama, v njih pa so shranjene informacije. A to je prihodnost, kakšni zametki za to pa se snujejo v sedanjosti?

Muševič želi z ekipo raziskovalcev v svojem projektu razviti novo tehnologijo za izdelavo logičnih vezij, ki bodo narejena iz tekočih kristalov in bodo delovala izključno na osnovi svetlobe. “Drugi del projekta je še bolj radikalen, saj gre v smeri spontanih rasti vezij.” Projekt po njegovih besedah sega daleč preko obstoječih tehnologij in predstavlja izjemen znanstveni izziv.

Raka bi s pomočjo ultrazvoka lahko zdravili veliko manj invazivno in bolj usmerjeno. Slovenci pri tem stavijo na računsko moč

V najnovejšem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta projektov za uveljavljene raziskovalce je bila izbrana tudi projektna prijava dr. Mateja Praprotnika z naslovom MULTraSonicA (“Multiscale modeling and simulation approaches for biomedical ultrasonic applications“). Praprotnik je vodja Teoretičnega odseka na Kemijske inštitutu in profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Skupaj s kolegi bo skušal bolje razumeti in simulirati ultrazvočni nadzor pri dostavi zdravil na obolela mesta v telesu. Natančneje, zanima jih povezava ultrazvoka z mikromehurčki in zelo majhnimi plinskimi vezikli v bioloških tekočinah.

Tarčna dostava zdravil na obolela mesta v telesu se kaže kot zelo perspektivna. Ena izmed možnosti pri tem je dostava zdravila z mikromehurčki oziroma plinskimi vezikli, kjer igra zelo pomembno vlogo ultrazvok. Da bosta dostava zdravil in odziv mikromehurčkov na ultrazvok nadzorovana, so potrebni optimalni parametri za ultrazvočno ‘razstrelitev’ dostavljavcev zdravil.

“Po navadi dajo zdravniki zdravilo v telo z injekcijo, pri terapiji z ultrazvokom pa bodo potrebne manjše doze, ultrazvočna ekplozija pa bo tudi potisnila zdravilo, da bo prešlo membrano obolele celice.”

Gre za neinvazivno tehniko slikanja in dostave zdravil, ki bo pospešila napredek biomedicinskih ultrazvočnih aplikacij pri zdravljenju raka, različnih vnetij, bolezni srca in ožilja ter drugih. Da bi jo lahko uspešno uporabljati, bodo skušali raziskovalci pod Praprotnikovim vodstvom najti optimalne parametre za poznejšo klinično uporabo, iskali pa jih bodo s pomočjo intenzivnih računalniških simulacij. “Razvijati nameravamo realne modele, ki bodo sposobni zajeti vse podatke in realistično simulirati tak proces. Za to potrebujemo tudi nove metode, tudi nove numerične metode, ki bodo zmožne simulirati ultrazvok. To bodo računsko zelo intenzivne simulacije.”

Pri tem bodo potrebovali veliko računsko moč, ki pa jo bo v Sloveniji odslej mogoče dobiti. Že v kratkem naj bi namreč na mariborski univerzi začel v polnosti delovati nov superračunalnik, ki naj bi sodil med dvajset najmočnejših superračunalnikov na svetu.

","excerpt":"Profesorji Peter Križan (FMF, IJS), Igor Muševič (FMF, IJS) in Matej Praprotnik (Kemijski inštitut) so v zelo hudi konkurenci pridobili projekt Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce","featured-media-id":21135,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174684759","abovetitle":"","subtitle":"Profesorji Peter Križan (FMF, IJS), Igor Muševič (FMF, IJS) in Matej Praprotnik (Kemijski inštitut) so v zelo hudi konkurenci pridobili projekt Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce","category-text":"False","permalink":"2020/03/frekvenca-x-179/","show-start":"2020-04-09T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-09T12:30:00+02:00","audio-length":"1261","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/09/VelikuspehzaslovenskofizikotrijenoviERCprojekti4706210.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684759","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Iskanje razpok v standardnem modelu: Imajo sled, a potrebujejo več podatkov

"},{"kind":"html","content":"

V branje priporočamo tudi Križanov blog. Najdete ga tukaj.

"},{"kind":"html","content":"

Slika neke prihodnosti: Namesto žic svetloba, računalniki pa bodo organsko rasli sami

"},{"kind":"html","content":"

“Zdi se, da smo dosegli skrajno mejo razvoja računske in podatkovne infrastrukture zaradi izjemno velike porabe električne energije, ki pri velikih podatkovnih centrih in superračunalnikih dosega moč manjše elektrarne. Možna rešitev je uporaba svetlobe namesto elektrike in izdelava svetlobnih vezij, po katerih bo namesto elektrike tekla svetloba.”

"},{"kind":"html","content":"

Raka bi s pomočjo ultrazvoka lahko zdravili veliko manj invazivno in bolj usmerjeno. Slovenci pri tem stavijo na računsko moč

"},{"kind":"html","content":"

“Po navadi dajo zdravniki zdravilo v telo z injekcijo, pri terapiji z ultrazvokom pa bodo potrebne manjše doze, ultrazvočna ekplozija pa bo tudi potisnila zdravilo, da bo prešlo membrano obolele celice.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21135"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21135"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110101","attributes":{"wp-id":424908,"date":"2020-04-04T13:20:12+02:00","modified":"2020-04-05T21:00:29+02:00","slug":"medtem-ko-smo-bili-notri-se-je-zunaj-zacela-pomlad","post-type":"post","title":"Medtem ko smo bili notri … se je zunaj začela pomlad","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/medtem-ko-smo-bili-notri-se-je-zunaj-zacela-pomlad/","content":"

Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih je več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.

","excerpt":"O tem, kako se je skoraj neopazno začela pomlad, z biologom in ekologom Dušanom Klenovškom in botanikom dr. Jožetom Bavconom","featured-media-id":21093,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-izlet/174683629","abovetitle":"","subtitle":"O tem, kako se je skoraj neopazno začela pomlad, z biologom in ekologom Dušanom Klenovškom in botanikom dr. Jožetom Bavconom","category-text":"False","permalink":"2020/04/medtem-ko-smo-bili-notri-se-je-zunaj-zacela-pomlad/","show-start":"2020-04-05T10:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"1241","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/05/Medtemkosmobilinotrisejezunajzaelapomlad4699355.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683629","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"75"},{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21093"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21093"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"109961","attributes":{"wp-id":424538,"date":"2020-04-02T10:54:43+02:00","modified":"2020-04-09T21:42:13+02:00","slug":"imunski-sistem-v-marsicem-ostaja-velika-neznanka","post-type":"post","title":"Imunski sistem v marsičem ostaja velika neznanka","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/imunski-sistem-v-marsicem-ostaja-velika-neznanka/","content":"

Splošno znano je, da lahko začne imunski sistem z leti pešati, manj znano pa je, da imamo ob naši siceršnji starosti tudi imunsko starost. Obe pa sta si lahko precej različni. Nekdo jih ima na primer 40, imunsko pa je star šele 25, nekdo drug z isto letnico rojstva pa je lahko imunsko že 60-letnik. Kako je to mogoče, zakaj se naša imunska ura vrsti različno hitro in ali je res tudi to, da imajo nekateri ljudje že prirojeno boljši imunski sistem? Marsikaj v zvezi s tem nam bo pojasnil sistemski imunolog Shai Shen-Orr z izraelskega inštituta za tehnologijo Technion.

Naš imunski sistem je izjemno zamotan, pravzaprav po zapletenosti dosega drugo mesto v našem telesu, takoj za možgani. V njegovem okrilju deluje več sto različnih tipov celic in signalnih molekul, ki jih nadzira več kot osem tisoč genov. V zadnjih letih raziskovalci začenjajo ugotavljati, da se naš imunski sistem s starostjo rutinsko spreminja v skladu z neko vnaprej določeno potjo, po kateri potujemo od mladih let, v oddaji pojasni Shen-Orr.

\n
$\"\"$
Shai Shen-Orr
foto: Osebni arhiv
\n
»To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika.«

Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so okolje, geni in slabe razvade.

Od pretirano surovega do preblagega okolja

Shai Shen-Orr je s sodelavci primerjal otroke, ki so živeli v Bangladešu, in njihove vrstnike, ki so odraščali v Kaliforniji. Ugotovili so, da rek, kar te ne ubije, te naredi močnejšega, ne drži povsem. »Zaključki študije so pokazali, da imajo otroci iz držav v razvoju imunski sistem bolj podoben imunskemu sistemu odraslih v razvitih državah, kot pa otrok v teh državah. Imajo torej precej postaran imunski sistem.«

Preveč agresivno okolje torej terja svoj davek, nič bolje pa ni, če se skušamo obdati s pretirano sterilnim okoljem. »To je povezano s porastom avtoimunih bolezni v razvitem svetu, o čemer govori higienska hipoteza oz. predpostavko, da morda živimo v preveč čistem okolju,« odgovarja Shen-Orr. »Primerjajmo to z možgani. Vemo, da moramo otroke po rojstvu izpostaviti različnim stimulacijam. Na tak način se jim razvijejo nevronske povezave … podobno je z imunskim sistemom. Ko se otrok rodi, se mora njegov imunski sistem začeti učiti, kar v zelo čistem okolju ni mogoče. Tak sistem se začne posledično pretirano odzivati na dogodke, na katere se v običajnih razmerah ne bi smel. V državah v razvoju v Afriki so pri ljudeh, ki se iz dežele preselijo v mesta, opazili zmanjšanje infekcijskih bolezni in hkratno povečanje avtoimunih bolezni.«

\"\" — Shai Shen-Orr je izraelski sistemski imunolog
*foto:* Osebni arhiv

Našo imunsko uro lahko zavrtimo nazaj

Z leti začenja naš imunski sistem pešati. Po večini o glavni razmejitveni starosti med imunskim sistemom v dobri formi in tistim, ki se začenja krhati, govorimo okrog 60. leta, pojasnjuje Shen-Orr. Pri tem se poraja vprašanja, ali je mogoče naše imunsko staranje omiliti, upočasniti, nemara celo obrniti? Po mnenju imunologov lahko to storimo na več načinov, ključni pri tem pa so gibanje, ustrezna prehrana in opustitev slabih navad.

Zakaj gibanje?

Britanska imunologinja Janet Lord je v nedavni študiji preučevala imunski sistem 125 rekreativnih kolesarjev, starih od 55 do 79 let. Večina od njih je dolge kolesarske izzive premagovala že desetletja. V primerjavi z vrstniki so bili vitkejši, v boljši formi in močnejši. Ob tem pa so pri njih zaznali tolikšno količino imunsko pomembnih T-celic, kot jih imajo običajno veliko mlajši ljudje. Raziskovalci ob tem dodajajo, da bi lahko bile degenerativne spremembe v našem imunskem sistemu tudi posledica pretirano sedečega življenjskega sloga. Po priporočilih naj bi vsak posameznik za zdrav imunski sistem dnevno naredil približno 10 tisoč korakov, ob upoštevanju, da mu to omogoča njegovo zdravstveno stanje.

Ustrezna prehrana

Slabo prehranjevanje nas imunsko postara. Pri tem igrajo ključno vlogo mikroorganizmi v našem črevesju. Stremeti moramo k temu, da vzdržujemo njihovo raznolikost s čim bolj polnovredno hrano in ustreznimi probiotiki. Mikrobi v našem telesu namreč ne pomenijo le ščita pred tujki, ampak na neki način tudi programirajo naš imunski sistem. Starejši ljudje in tisti posamezniki, ki se spopadajo z boleznimi, ki jih spodbujajo različna vnetja, od revmatoidnega artritisa, astme, alergije in sladkorne bolezni, naj bi imeli manj raznolik mikrobiom. »Črevesje je drugi najbolj izpostavljen organ, takoj za kožo. Zato vseskozi komunicira z imunskim sistemom, medtem ko spreminja svojo vsebino, imunski sistem pa na podlagi tega prilagaja svojo sestavo. Posledično sprememba mikrobioma povzroči, da lahko postane imunski sistem bolj ali manj razdražen. Ena od nedavnih študij je med drugim pokazala, da lahko sprememba mikrobioma spremeni učinkovitost zdravil oz. terapij za zdravljenje rakavih obolenj,« opozarja Shen-Orr.

Druga od metod za zaviranje imunskega staranja pa je zmanjšan vnos kalorij, znova ob predpostavki, da govorimo o zdravih posameznikih. Kot pravi Shen-Orr, »diete, ki posnemajo post, po eni strani zmanjšajo raven vnetnih procesov v telesu, po drugi strani pa med postom telo izpostavimo stresu. Zaženejo se evolucijski prilagoditveni mehanizmi stradanja, ki dajejo prednost obnavljanju namesto rasti in razmnoževanju. Ko smo raziskovali navado izmenjavanja posta in prehranjevanja pri ljudeh, smo opazili, da se telo ob tem bolje obnavlja in ustvarja nove imunske celice. Zaleže že znano razmerje 16 proti 8; da smo torej v dnevu 16 ur brez hrane in da se prehranjujemo le v preostanku 8 ur na dan. Rezultati se pokažejo, če to počnemo že enkrat na teden.«

Slabe razvade

Kot kažejo raziskave, imajo kadilci v primerjavi z ljudmi svoje starosti, ki ne kadijo, starejši imunski sistem. Tudi uživanje alkohola ima svoje slabosti. Raziskovalci so pri rednih uživalcih alkohola ugotovili šibkejši odziv makrofagov, torej tistih vojščakov v imunskem sistemu, ki najprej napadejo vsiljivca. Obsežno uživanje alkohola zmanjša tudi število limfocitov, torej celic specialnih imunskih enot. Posledično se boste vsake viroze, če vas že obišče, težje znebili.

","excerpt":"Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj","featured-media-id":21062,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174683061","abovetitle":"","subtitle":"Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj","category-text":"False","permalink":"2020/04/imunski-sistem-v-marsicem-ostaja-velika-neznanka/","show-start":"2020-04-02T12:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"1402","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/02/Imunskisistemvmarsiemostajavelikaneznanka4696588.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683061","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
$\"\"$
Shai Shen-Orr
foto: Osebni arhiv
\n
»To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika.«

"},{"kind":"html","content":"

Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so okolje, geni in slabe razvade.

"},{"kind":"html","content":"

Od pretirano surovega do preblagega okolja

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Shai Shen-Orr je izraelski sistemski imunolog
*foto:* Osebni arhiv

"},{"kind":"html","content":"

Našo imunsko uro lahko zavrtimo nazaj

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj gibanje?

"},{"kind":"html","content":"

Ustrezna prehrana

"},{"kind":"html","content":"

Slabe razvade

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21062"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21062"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"109853","attributes":{"wp-id":424246,"date":"2020-03-31T15:25:23+02:00","modified":"2020-04-01T13:49:10+02:00","slug":"okuzbam-se-vedno-sledimo-kot-v-starih-casih","post-type":"post","title":"Okužbam še vedno sledimo kot v starih časih","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/okuzbam-se-vedno-sledimo-kot-v-starih-casih/","content":"

“Američani veliko raje stvari vzamejo v svoje roke, kot da iniciativo prepustijo vladi. Amerika res nima javnega zdravstva, hkrati pa je veliko lokalnih iniciativ, vsaka bolnišnica se skuša znajti. Veliko bolnišnic deluje v okviru univerz. Na Stanfordu izvajajo teste za koronavirus.”

V Sloveniji se mudi tudi Jure Leskovec, profesor računalništva na Univerzi Stanford, ki na področju umetne inteligence in strojnega učenja dosega svetovno slavo. V pogovoru z njim več o tem, kako sam doživlja spopadanje ameriške družbe z nastalimi razmerami, pa o vzporednicah med računalniškimi in biološkimi virusi ter o tem, kakšno spodbudo in tudi prostor za moralni razmislek lahko nastali položaj pomeni za masovno zbiranje podatkov. To po Leskovčevo vsekakor bo usmeritev, ki bo zaznamovala prihodnost, a vprašanje, kako daleč in za kakšno ceno.

“V mislih je treba imeti dobro ravnotežje med anonimnostjo in dobrobitjo teh podatkov.”

","excerpt":"Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot","featured-media-id":21045,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174682766","abovetitle":"","subtitle":"Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot","category-text":"False","permalink":"2020/03/okuzbam-se-vedno-sledimo-kot-v-starih-casih/","show-start":"2020-04-01T12:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"832","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/01/JureLeskovecOkubamevednosledimokotvstarihasih4695106.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682766","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Američani veliko raje stvari vzamejo v svoje roke, kot da iniciativo prepustijo vladi. Amerika res nima javnega zdravstva, hkrati pa je veliko lokalnih iniciativ, vsaka bolnišnica se skuša znajti. Veliko bolnišnic deluje v okviru univerz. Na Stanfordu izvajajo teste za koronavirus.”

"},{"kind":"html","content":"

“V mislih je treba imeti dobro ravnotežje med anonimnostjo in dobrobitjo teh podatkov.”

Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine?

Poklicali smo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Oglasila se je Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.

","excerpt":"Naša sogovornica je Ana Pavec, prevajalka, samostojna podjetnica in mama šestih otrok","featured-media-id":20973,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174682022","abovetitle":"","subtitle":"Naša sogovornica je Ana Pavec, prevajalka, samostojna podjetnica in mama šestih otrok","category-text":"False","permalink":"2020/03/velike-druzine-v-casu-izolacije/","show-start":"2020-03-29T10:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"572","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/29/Velikedruinevasuizolacije4691808.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682022","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Poklicali smo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Oglasila se je Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"75"},{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20973"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20973"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"109330","attributes":{"wp-id":422721,"date":"2020-03-21T14:25:04+01:00","modified":"2020-03-22T10:35:04+01:00","slug":"virus-je-dobil-zalet-tudi-zaradi-nas","post-type":"post","title":"Virus je dobil zalet tudi zaradi nas","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/virus-je-dobil-zalet-tudi-zaradi-nas/","content":"

Ob razmahu trenutne epidemije smo se znova obrnili na priznanega ameriškega virologa, profesorja Vincenta Racaniella z newyorške univerze Columbia in popularizatorja virologije. Z njim smo se prvič slišali pred tedni, ko je bila epidemija še ‘varno’ na Kitajskem. Že tedaj je opozoril, da bi jo morali jemati resno, da pa ni razloga za paniko. To mu nekateri zdaj tudi očitajo, a sam meni drugače:

“Vesel sem, da sem to rekel. In veste kaj, veliko svetovnih voditeljev tega ni vzelo resno. Virus bi morali resno vzeti že januarja in se oborožiti z vso potrebno medicinsko in higiensko opremo ter preverjati kapacitete naših bolnišnic. To, kar delamo zdaj, bi morali storiti že januarja. Že tedaj bi se morali lotiti razvoja testnih orodij in jih nato čim širše distribuirati. Okužbe so Kitajsko zagotovo zapustile že januarja, česar se še dolgo zatem nismo zavedali, saj nismo izvajali nikakršnih testov. Zaradi zapoznelih testov imamo zdaj toliko primerov. A še vedno trdim: brez panike. Ni razloga za paniko. Ja, še naprej se bo poročalo o smrtnih žrtvah, po večini bodo huje zbolevali ljudje, ki so starejši od 65 let in s pridruženimi zdravstvenimi težavami. Pomembno je, da bolnišnice zanje primerno poskrbijo. Težava pa je prav v tem, ker razpoložljivih kapacitet ni dovolj. Zato se trudimo zmanjšati število okužb, zato ljudem zapovedujemo, naj ostanejo doma. A še vedno verjamem, da je zelo pomembno, da ne zapademo v paniko in da delamo točno to, kar nam svetujejo strokovnjaki.”

V zadnjih tednih smo lahko spremljali hitre zasuke v političnem odzivu držav pri rokovanju s prežečo grožnjo koronavirusa. Od tega, da so nekatere potencialno nevarnost virusa jemale z nejevero in brezbrižnostjo, jo izkoriščale za možnost političnega obračunavanja, do tega, da so zamujale z odzivom. Slišati je bilo celo stališča, da moramo virusu preprosto pustiti prosto pot in da se bomo kot populacija sčasoma prekužili. Tako je spočetka govorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, sprva je bilo to stališče tudi v britanski vladi.

“Mislim, da je bila to katastrofalna ideja. Če bi me vprašali, bi jim odvrnil, naj tega nikar ne počnejo. Ta model predvideva zelo veliko resno bolnih, ob čemer nimamo bolnišničnih kapacitet zanje. Ni razloga, da bi moralo za okužb z novim koronvirusom umreti veliko ljudi, a za to potrebujemo zmogljive bolnišnice s primernim osebjem. Kdorkoli je sprejel takšno odločitev, ni poslušal strokovnjakov za javno zdravje.”

Z virusi in posledičnimi izbruhi okužb se ukvarjate že več kot 40 let. V čem je posebnost tokratne epidemije?

“Ta epidemija ni podobna nobeni do zdaj, ker je tudi svet povsem drugačen. Na njem je več ljudi kot kadarkoli, bolj smo mobilni in tudi bolj povezani. Zlasti z digitalnega vidika, saj se govorice neverjetno hitro širijo, ljudi je strah brez razloga. Zadnjič sem premišljeval o preteklih izbruhih … Izbruh ebole v zahodni Afriki pred nekaj leti je bil hud, a je bil zvečine omejen le na to regijo, čeprav smo ga živčno pričakovali tudi drugod po svetu. Leta 2009 smo imeli pandemijo gripe, ki pa ni bila pretirano skrb vzbujajoča, čeprav je samo v Združenih državah zaradi nje umrlo 12 000 ljudi, pričakovali pa smo še veliko hujše. Pred tem je bil res velik izbruh, ki se ga spominjam, pandemija gripe leta 1968. Tedaj je v Združenih državah zaradi tega umrlo 120 000 ljudi. To bi znalo biti primerljivo s tem, s čimer zdaj v Ameriki grozi Covid-19. A leta 1968 je bil svet neprimerno manj povezan, novice smo dobivali le iz tradicionalnih medijev, kot so televizija, radio in časopisi. Skoraj ni bilo lažnih novic in s tem tudi veliko manj panike. A če gremo še bolj nazaj, v leto 1918, ko je španska gripa samo v Združenih državah zahtevala 700 000 življenj. Tedaj veliko ljudi ni niti vedelo za to, novice so se širile veliko počasneje. Danes so povsem drugačni časi, predvsem zaradi načina življenja in napredka, ki smo si ga z leti ustvarili ljudje. Virus je dobil zalet tudi zaradi nas.”

\"\" — Vincent Racaniello
*foto:* Osebni arhiv

Kakšen bo zdaj razvoj dogodkov? Kako se bo odvijala bitka Covid:človek?

“Na žalost se bo situacija poslabševala še nekaj prihodnjih tednov. Število okužb se bo stopnjevalo na dnevni in tedenski ravni. Številni danes še vedno ne vedo, da so okuženi, v roku nekaj tednov pa lahko razvijejo hujšo obliko okužbe. A predvidoma v dveh mesecih, nekje do konca maja lahko pričakujemo začetek zmanjševanja okuženih na svetovni ravni. K temu bi lahko po eni strani pripomogla večja imunost med populacijo, pa tudi toplejše vreme. Pri veliko respiratornih virusih je namreč njihov prenos precej otežen pri višji temperaturi zraka in višji zračni vlagi. Seveda gre za nov tip virusa, ne vemo še, kako se bo obnašal, a za zdaj upamo, da bo vreme odigralo svojo vlogo. Obetavno je tudi, da raziskovalci testirajo nekaj antivirusnih in drugih zdravilnih učinkovin, te bi lahko morda kmalu začeli uporabljati. Zelo intenzivna so tudi prizadevanja na področju cepiva, a mislim, da to ne bo na voljo pred začetkom prihodnjega leta.”

Zakaj je priprava ustreznega cepiva tako dolgotrajna?

“Razvoj cepiva je dolgotrajen proces iz več razlogov. K sreči so zdaj na voljo številne tehnologije, ki lahko to pospešijo, še vedno pa bo trajalo vsaj še nekaj časa. V Združenih državah že preizkušajo eno od oblik cepiva, ki temelji na RNK zapisu novega koronavirusa. Poglejmo časovnico: Predpostavimo, da imamo danes kandidata za cepivo. Da se lahko podamo v fazo testiranj na človeku, moramo imeti nekaj predkliničnih podatkov o tem, ali bi lahko delovalo in na kakšen način bi lahko ogrozilo človeka. Ko to imamo, nas čaka varnostno preverjanje, gre za prvo fazo kliničnih testiranj, v kateri je udeleženih približno 40 ljudi, ki prejmejo od enega do dva odmerka predvidenega cepiva, nato pa jih opazujemo najmanj mesec dni, v normalnih razmerah eno leto. A prvi mesec je ključen. Če testiranci to fazo dobro prestanejo, lahko napredujemo v naslednjo. Pri razvoju cepiva proti novemu koronavirusu smo zdaj v prvi fazi, rezultati naj bi bili na voljo do konca aprila. V naslednji fazi je v raziskavi udeleženih veliko več ljudi, ki jih razdelimo v dve skupini, eni prejmejo cepivo, drugim je odmerjen le placebo. Nato jih spremljamo v njihovem vsakdanjem življenju in po nekaj mesecih preverimo, kako jim kaže z okužbo, kdo je okužen in kdo ne, koga je cepivo obvarovalo in koga ne. Pri tem je pomembno omeniti, da gre za dvojno slepa testiranja, pri katerih ne zdravnik ne testiranec ne vesta, kaj je testirani prejel. Ta faza lahko traja kar nekaj mesecev, v našem primeru bi se lahko začela junija in sklenila sredi jeseni.”

“Cepivo torej ne bo na voljo pred prihodnjim letom.”

Najbrž je dodatna oteževala okoliščina tudi masovna produkcija cepiva? Najbrž bo po njem povpraševalo več milijonov ljudi …

“To je dobro vprašanje. Predstavljajmo si, da bi to cepivo delovalo. Za zdaj na njem dela zelo majhno podjetje s severovzhoda Amerike. Nimajo dovolj zmogljivosti, da bi s cepivom založili ves svet. Pri tem bodo potrebovali zelo kooperativne partnerje, nujna bo tudi povezava na nacionalni ravni, države ga bodo morale proizvajati lokalno. Ne rečem, da ni mogoče, bo pa vsekakor izziv. A kjer je volja, je tudi pot. Človeštvo vedno najde pot do nečesa, k čemur stremi. Ljudje se morajo predvsem zavedati, da si znanost in medicina trenutno res prizadevata čim prej najti karseda učinkovito rešitev. Naša skrb je dobrobit človeštva, zato ohranjajte vero vanju.”

Prej ste omenili, to da bi lahko pri zajezitvi širjenja pripomoglo bolj toplo vreme. Pa to res drži? Virus se dobro počuti tudi naju južni polobli, kjer se izteka poletje …

“Veliko virusov je sezonskih in izzovejo vrhunec izbruha bolezni v določenem delu leta. Kot primer vzemimo gripo, ki se na območjih z zmernim podnebjem pojavlja pozimi. Koronavirusi so prav tako sezonski, tudi ti se po večini pojavljajo pozimi. A s tem ne trdim, da se okužbe z njimi ne morejo pojaviti poleti. Na naši geografski širini imamo prehlade vse leto, res pa je, da poleti ne gre za množične izbruhe. Tudi za novi koronavirus upamo, da bo te vrste. Sezonska pogojenost pri virusih je odvisna od vlage in temperature zraka zunaj. Bolj vroče vreme onesposobi virus. Poleti je tudi vlažnost zraka višja, zato kapljice, ki jih izdihamo, absorbirajo več vode iz ozračja in tako hitreje padejo na tla. S tem nimajo možnosti, da bi dosegle druge ljudi okoli nas. A poglejmo virus gripe: sezonski značaj ima v zmernih geografskih širinah, nenavadno pri tem pa je, da sezonski značaj vzdržuje tudi v tropskih predelih, kjer je toplo in vlažno vse leto. Tega še vedno ne razumemo povsem. Dodatno aktualni izbruh pandemije zapletejo opažanja, da se okužbe pojavljajo v zelo vročih predelih, kot pravite. V Avstraliji je trenutno poletje, vroče je tudi v Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu.”

Kaj se torej dogaja? Bo to virus, ki ne bo imel sezonskega značaja?

“Opravka imamo z virusom, ki je naletel na populacijo brez kakršnekoli imunosti nanj. In ta okoliščina pretehta vse sezonske dejavnike. Kolektivna imunost se bo sčasoma povečevala, to pa bi lahko v kombinaciji z naraščajočo temperaturo zraka in večjo relativno zračno vlažnostjo vplivalo na zmanjšanje okužb.”

Kako si sami razlagate poročila s Kitajske, da so se nekateri ljudje z novim koronavirusom znova okužili, kljub temu da naj bi okužbo že preboleli?

“Tradicionalno menimo, da po okužbi razvijemo imunost in da se s patogenim virusom, ki nam je povzročil okužbo, ne moremo več okužiti. Če pa se že, so znaki okužbe zelo blagi. V zvezi s poročili o novih okužbah na Kitajskem nimam točnih podatkov. Kot vidim, gre po večini za časopisna poročila. Lahko da so imeli nekateri od teh ljudi že spočetka napačno diagnozo, možno je tudi, da so ozdravitev razglasili prehitro. A če pogledamo izkušnje z virusom Mers na Bližnjem vzhodu, vidimo, da imajo ljudje po okužbi izjemno dober imunski odziv, ki traja približno leto dni, potem pa zvodeni. Lahko se znova okužiš, a so simptomi zelo blagi. Morda se to dogaja tudi pri tem virusu, a je za kakršnekoli resne sklepe še prezgodaj.”

Torej se da s koronavirusi okužiti večkrat? Je v tem razlog, da tolikokrat prebolevamo prehlade? So za temi prehladi eno in isti krivci?

“Naj vam ponudim zgodovinsko perspektivo … Ljudje smo dozdajšnje koronaviruse, ki nam vsako sezono povzročajo prehlade, z živali dobili pred približno od 100 do 800 leti. Morda so ob prvem preskoku na človeka povzročili podoben izbruh, kot to zdaj počne novi koronavirus. A pred 800 leti za to ni vedel nihče, ni bilo tovrstnih novic. Toda sčasoma, ko se populacija imunizira, tudi starejši ljudje ob tovrstni okužbi razvijejo zelo blage simptome. Zanimivi so predvsem otroci, ki se okužijo in nimajo svoje lastne zgodovine okužb. Vemo, da poteka okužba s Covid-19 pri njih v precej lažji obliki.”

“Ta virus bi lahko sčasoma postal podoben ostalim štirim koronavirusom, s katerimi živimo in s katerimi se sicer v največji meri okužijo že otroci. Ti v otroštvu ne pokažejo pretiranih simptomov, a že v otroških letih razvijejo določeno raven imunosti, kar jih potem na stara leta obvaruje pred drastičnimi imunskimi odzivi.”

Predstavljajva si hipotetično starejšo osebo, ki je vse življenje živela stran od patogenov v našem okolju. Ki torej imunosti nanje ni začela razvijati že v otroštvu. Bi taka oseba tudi pri stiku z virusom, ki povzroča le mimobežen prehlad, razvila resnejše simptome, kakršne opažamo pri novem koronavirusu?

“Ja, to je mogoče. Če bi imeli nekoga, ki ni bil nikoli okužen, bi lahko razvil resnejše odzive na sicer vsakdanje viruse, ki krožijo okrog nas. Nekaj podobnega so skupnosti ljudi, ki živijo v odročnih predelih. Ko so Evropejci kolonizirali Novi svet, so s seboj prinesli tudi viruse, na katere nihče od domačinov ni bil odporen. Črne koze in ošpice so jim povzročile pravo razdejanje. Z globalizacijo je sicer takih skupnosti v svetu vse manj.”

Kje v naši zgodovini so tako človeka udarile prve zoonoze, bolezni, ki smo jih dobili z živali?

“To je dobro vprašanje. Vsi koronavirusi, s katerimi živimo, so prišli z netopirjev, pri nekaterih je bil vmes še vmesni gostitelj. Lahko da se je to zgodilo v Aziji oziroma, ožje, na Kitajskem, kjer živi veliko vrst netopirjev in so ljudje pogosteje prihajali v stik z njimi. Lahko bi se zgodilo v Afriki, kjer je prav tako veliko vrst netopirjev. A sam bi stavil na Kitajsko.”

Ob vsakem večjem izbruhu pridejo na plan tudi poročila o tako imenovanih superprenašalcih. Koliko je resnice v tem, da med nami krožijo ljudje, ki hitreje in učinkoviteje okužijo druge?

“Po definiciji je superprenašalec nekdo, ki lahko okuži veliko ljudi. Če povprečen oboleli posameznik okuži od dva do tri ljudi, jih lahko superprenašalec nekajkrat toliko. Med tem izbruhom so dokumentirali nekaj takšnih ljudi. Spomnim se na primer osebe, ki se je samo sprehodila skozi čakalnico na urgenci nekje na Kitajskem. V prostoru je preživela 15 sekund in okužila prav toliko ljudi. O superprenašalcih še vedno vemo zelo malo, ker jih je malo in jih je težko preučevati. Ena od teorij pravi, da proizvajajo veliko večje količine virusa kot drugi ljudje, druga teorija pa pravi, da proizvajajo izjemno majhne kapljice, ki se lahko po zraku širijo veliko bolj učinkovito. To so le ugibanja, ki pa imajo v sebi nekaj logike. Vsekakor so superprenašalci pomemben člen, ker se lahko prav z njimi zaženejo masovni izbruhi okužb.”

\"\" — Stanje na Kitajskem zaradi korona virusa
*foto:* AP / RTV SLO MMC

Na svojem blogu ste objavili več znanstvenih poročil o tem, da ta virus ne bi mogel nastati na umeten način. Zakaj ne?

“To zlahka ugotovite že, če pogledate zaporedje v njegovem genomu in ga primerjate z drugimi virusi. Vidite tudi, da je virus briljantno oblikovan in dizajniran, kaj takega bi si bilo zelo težko izmisliti. Pomemben argument proti laboratorijski tezi je tudi, da so v jami nedaleč od žarišč tokratne pandemije v mestu Vuhan pri netopirju odkrili virus, ki je bil zelo podoben virusu Covid-19. Med njima je sicer tudi nekaj razlik, kar neizpodbitno kaže na to, da so se te spremembe zgodile s selekcijo v naravi. Nemogoče je, da bi jih poustvaril človek in da bi virus ob tem ostal tako uspešen pri razmnoževanju pri ljudeh. Povsem prepričan sem, da ta virus ne bi mogel nastati v laboratoriju. Virus je ustvarila narava, ki je tudi najboljša selekcijska sila.”

Pa obstaja tudi obratna pot? Da bi torej zdaj virus preskočil s človeka na neko žival, s katero sobivamo, in si v njej ustvaril bazen za razmnoževanje?

“Absolutno. Za zdaj o tem še ni poročil. Ko virus okuži celice, se poveže z receptorjem na njenem površju. Pri virusu Cvi-19 govorimo o receptorju ACE2. Številne živali imajo enak tip receptorja, a z nekaj razlikami. ACE2 pri glodavcih se z novim virusom ne more povezati, pri nekaterih drugih živalih pa je to mogoče. Povsem mogoče je, da s tem ko postajamo kužni mi, širimo okužbo tudi na živali, ki živijo v naši bližini, od psov, mačk, ptic in drugih netopirjev. Tam se bo skrival naprej. Pomembno pa je tudi to, da imajo živali svoje koronaviruse, ti virusi se lahko med sabo rekombinirajo, ustvarjajo nove vrste koronavirusov, ki bodo povzročali nove izbruhe v prihodnje. Zdaj se vsi usmerjamo le na ljudi, a pozorni bi morali biti tudi na živali.”

POSLUŠAJTE TUDI PRVI POGOVOR Z VINCENTOM RACANIELLOM.

Ste trenutno tudi sami vpeti v raziskave novega koronavirusa?

“Da.”

Na kakšen način, kaj raziskujete?

“Kot veste, se virus širi z izdihanim zrakom, mogoče pa je, da bi se lahko prenašal tudi z našimi iztrebki. Za zdaj kot ozdravljene označijo tiste posameznike, ki imajo negativen bris, vzet v njihovem respiratornem sistemu. Kako pa je z nadaljnjo navzočnostjo virusa v njihovih iztrebkih? Prepričati bi se morali tudi o tem. V našem laboratoriju na Univerzi Columbia sodelujemo z več bolnišnicami in hkrati preverjamo stanje respiratornih in fekalnih testov pri pacientih.”

Pa bi lahko nastale razmere dale kakšen nov zalet virologiji?

“Virologija kot disciplina ni posebno stara veda, razvijati se je začela okoli leta 1900. Vse odtlej vemo za viruse, za to, da lahko povzročajo resne bolezni. V 60. in 70. smo se začeli resneje zavedati, da lahko ljudje dobimo nove viruse tudi z živali. Skrb vzbuja predvsem to, da se vse od takrat še vedno nismo zavedli resnosti tega fenomena.”

“V zadnjih sto letih smo šli skozi kar nekaj izbruhov virusnih okužb – od nipe, ebole, korone … vse to so živalski virusi, v tem je torej jasna grožnja. Na tem področju bi morali vlagati več pozornosti in ker nismo, smo se znašli v situaciji, v kakršni smo zdaj. Upam, da bo trenutna kriza spodbodla več sredstev in večji fokus za to znanstveno disciplino. A ljudje imamo zelo slab spomin. Ko bo vsega tega konec, se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice. In takšne situacije se bodo v prihodnje še ponavljale, podobno bomo izkušali znova in znova. Ne verjamem, da se bomo iz nastalega položaja kaj naučili”.

Kako je sicer trenutno pri vas v New Yorku? Mesto in celotna zvezna država sta postala eno od največjih žarišč okužb v Ameriki.

“Trenutno v New Yorku zunaj skoraj ni ljudi, promet se je zelo razredčil. Ko se vozim okoli, na cestah skoraj ni avtomobilov. Zaprti so tudi lokali in restavracije. Ko na cesti srečaš ljudi, ki gredo v službo, se opazi, kako se vsi izogibajo drug drugega. Čuden občutek, ob katerem se zamisliš, da to ne more biti normalen svet. Večino časa se ignoriramo, zdaj pa se zdi, kot da se skušamo na silo izogibati drug drugemu. Mesto je tiho, univerza je zaprta, po večini sem doma z družino. Mislim, da bomo v takem stanju vsaj dva meseca. Upam, da bodo ljudje to zmogli.”

Pa vi, vas osebno kaj skrbi, da bi se okužili?

“Ne bojim se. Imam 67 let, a nimam zdravstvenih težav, počutim se zdravega. Prav tako menim, da se lahko okužbi izognem z ustrezno higieno, izogibam se javnemu prometu in druženju na javnih mestih. In tudi če se okužim, mislim, da bom ozdravel. Bolj me skrbi za druge ljudi, ki lahko zaradi pridruženih zdravstvenih težav resno zbolijo. Sicer pa bi lahko ta čas, ko smo doma v karanteni, izkoristili tudi za boljše poznavanje virusov. Tako bi se jih tudi manj bali.”

Opažate, da virus zaradi strahu precenjujemo?

“Tudi, pa tudi podcenjujemo, ko v povsem vsakdanjih situacijah pozabljamo na pazljivost.”

Na primer?

“Opozoril bi predvsem na previdnost pri nakupih hrane, lahko se okužite. Pred vami je namreč lahko nek izdelek držala okužena oseba, zato poskrbite, da si umijete roke, ko pridete domov, in da očistite vse, kar prinesete iz trgovine. Najtežje je s tistimi produkti, ki jih ne morete toplotno obdelati, kakršna je, denimo, solata. Rekel bi, da ravnajte z vsem kot s potencialnim virom okužbe. Zadnjič sem šel po gorivo za avtomobil in trgovec mi je plačilno kartico vrnil z golimi rokami. Tudi v takih situacijah bodite pozorni. Nikoli se ne dotikajte obraza, dokler si ne umijete rok. Na vsakem koraku bodite previdni, ne izgubite pozornosti, vsaj nekaj prihodnjih tednov oziroma mesecev. To je res pomembno.”

","excerpt":"Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili. ","featured-media-id":20668,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174680538","abovetitle":"","subtitle":"Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili. ","category-text":"False","permalink":"2020/03/virus-je-dobil-zalet-tudi-zaradi-nas/","show-start":"2020-03-22T10:00:00+01:00","show-end":"2020-03-21T10:20:00+01:00","audio-length":"790","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/22/VincentRacanielloVirusjedobilzalettudizaradinas4683428.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680538","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Mislim, da je bila to katastrofalna ideja. Če bi me vprašali, bi jim odvrnil, naj tega nikar ne počnejo. Ta model predvideva zelo veliko resno bolnih, ob čemer nimamo bolnišničnih kapacitet zanje. Ni razloga, da bi moralo za okužb z novim koronvirusom umreti veliko ljudi, a za to potrebujemo zmogljive bolnišnice s primernim osebjem. Kdorkoli je sprejel takšno odločitev, ni poslušal strokovnjakov za javno zdravje.”

"},{"kind":"html","content":"

Z virusi in posledičnimi izbruhi okužb se ukvarjate že več kot 40 let. V čem je posebnost tokratne epidemije?

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Vincent Racaniello
*foto:* Osebni arhiv

"},{"kind":"html","content":"

Kakšen bo zdaj razvoj dogodkov? Kako se bo odvijala bitka Covid:človek?

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj je priprava ustreznega cepiva tako dolgotrajna?

"},{"kind":"html","content":"

“Cepivo torej ne bo na voljo pred prihodnjim letom.”

"},{"kind":"html","content":"

Najbrž je dodatna oteževala okoliščina tudi masovna produkcija cepiva? Najbrž bo po njem povpraševalo več milijonov ljudi …

"},{"kind":"html","content":"

Prej ste omenili, to da bi lahko pri zajezitvi širjenja pripomoglo bolj toplo vreme. Pa to res drži? Virus se dobro počuti tudi naju južni polobli, kjer se izteka poletje …

"},{"kind":"html","content":"

Kaj se torej dogaja? Bo to virus, ki ne bo imel sezonskega značaja?

"},{"kind":"html","content":"

“Opravka imamo z virusom, ki je naletel na populacijo brez kakršnekoli imunosti nanj. In ta okoliščina pretehta vse sezonske dejavnike. Kolektivna imunost se bo sčasoma povečevala, to pa bi lahko v kombinaciji z naraščajočo temperaturo zraka in večjo relativno zračno vlažnostjo vplivalo na zmanjšanje okužb.”

"},{"kind":"html","content":"

Kako si sami razlagate poročila s Kitajske, da so se nekateri ljudje z novim koronavirusom znova okužili, kljub temu da naj bi okužbo že preboleli?

"},{"kind":"html","content":"

Torej se da s koronavirusi okužiti večkrat? Je v tem razlog, da tolikokrat prebolevamo prehlade? So za temi prehladi eno in isti krivci?

"},{"kind":"html","content":"

“Ta virus bi lahko sčasoma postal podoben ostalim štirim koronavirusom, s katerimi živimo in s katerimi se sicer v največji meri okužijo že otroci. Ti v otroštvu ne pokažejo pretiranih simptomov, a že v otroških letih razvijejo določeno raven imunosti, kar jih potem na stara leta obvaruje pred drastičnimi imunskimi odzivi.”

"},{"kind":"html","content":"

Kje v naši zgodovini so tako človeka udarile prve zoonoze, bolezni, ki smo jih dobili z živali?

"},{"kind":"html","content":"

Ob vsakem večjem izbruhu pridejo na plan tudi poročila o tako imenovanih superprenašalcih. Koliko je resnice v tem, da med nami krožijo ljudje, ki hitreje in učinkoviteje okužijo druge?

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Stanje na Kitajskem zaradi korona virusa
*foto:* AP / RTV SLO MMC

"},{"kind":"html","content":"

Na svojem blogu ste objavili več znanstvenih poročil o tem, da ta virus ne bi mogel nastati na umeten način. Zakaj ne?

"},{"kind":"html","content":"

“To zlahka ugotovite že, če pogledate zaporedje v njegovem genomu in ga primerjate z drugimi virusi. Vidite tudi, da je virus briljantno oblikovan in dizajniran, kaj takega bi si bilo zelo težko izmisliti. Pomemben argument proti laboratorijski tezi je tudi, da so v jami nedaleč od žarišč tokratne pandemije v mestu Vuhan pri netopirju odkrili virus, ki je bil zelo podoben virusu Covid-19. Med njima je sicer tudi nekaj razlik, kar neizpodbitno kaže na to, da so se te spremembe zgodile s selekcijo v naravi. Nemogoče je, da bi jih poustvaril človek in da bi virus ob tem ostal tako uspešen pri razmnoževanju pri ljudeh. Povsem prepričan sem, da ta virus ne bi mogel nastati v laboratoriju. Virus je ustvarila narava, ki je tudi najboljša selekcijska sila.”

"},{"kind":"html","content":"

Pa obstaja tudi obratna pot? Da bi torej zdaj virus preskočil s človeka na neko žival, s katero sobivamo, in si v njej ustvaril bazen za razmnoževanje?

"},{"kind":"html","content":"

POSLUŠAJTE TUDI PRVI POGOVOR Z VINCENTOM RACANIELLOM.

"},{"kind":"html","content":"

Ste trenutno tudi sami vpeti v raziskave novega koronavirusa?

"},{"kind":"html","content":"

“Da.”

"},{"kind":"html","content":"

Na kakšen način, kaj raziskujete?

"},{"kind":"html","content":"

Pa bi lahko nastale razmere dale kakšen nov zalet virologiji?

"},{"kind":"html","content":"

“V zadnjih sto letih smo šli skozi kar nekaj izbruhov virusnih okužb – od nipe, ebole, korone … vse to so živalski virusi, v tem je torej jasna grožnja. Na tem področju bi morali vlagati več pozornosti in ker nismo, smo se znašli v situaciji, v kakršni smo zdaj. Upam, da bo trenutna kriza spodbodla več sredstev in večji fokus za to znanstveno disciplino. A ljudje imamo zelo slab spomin. Ko bo vsega tega konec, se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice. In takšne situacije se bodo v prihodnje še ponavljale, podobno bomo izkušali znova in znova. Ne verjamem, da se bomo iz nastalega položaja kaj naučili”.

"},{"kind":"html","content":"

Kako je sicer trenutno pri vas v New Yorku? Mesto in celotna zvezna država sta postala eno od največjih žarišč okužb v Ameriki.

"},{"kind":"html","content":"

Pa vi, vas osebno kaj skrbi, da bi se okužili?

"},{"kind":"html","content":"

Opažate, da virus zaradi strahu precenjujemo?

"},{"kind":"html","content":"

“Tudi, pa tudi podcenjujemo, ko v povsem vsakdanjih situacijah pozabljamo na pazljivost.”

"},{"kind":"html","content":"

Na primer?

"},{"kind":"html","content":"

Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da je eden od bistvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa testiranje prebivalcev. Slovenija še vedno sodi v vrh držav po številu izvedenih testiranj, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo te dni delajo po 16 ur na dan, testirajo veliko zdravstvenega osebja in zaposlenih v domovih za ostarele.

Kot je povedala prof. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na inštitutu izvedejo približno 600 testiranj na dan. Od tega je od tretjina do polovica takih testov, ki jih rutinsko izvedejo pri zdravstvenem in skrbstvenem osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele, pomemben delež predstavljajo tudi večkrat ponovljeni testi pri tistih bolnikih, okuženih z novo obliko koronavirusa, ki jih zadržijo v bolnišnici.
\n

“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”

Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja

Vzrok za tolikšno razsežnost epidemije v Italiji je po njenem mnenju v več dejavnikih: od tega, da je imela Italija neposredno letalsko povezavo s Kitajsko, s čimer so lahko potencialne okužbe več tednov neposredno vstopale v državo, pa do sloga življenja, saj se Italijani radi družijo, objemajo in poljubljajo. Pomemben razlog je tudi v demografski podobi naše zahodne sosede, saj je po besedah Avšič-Župančeve po številu starajočega se prebivalstva v samem svetovnem vrhu.

Število okužb se bo po njenih besedah še naprej povečevalo tako v Evropi kot v obeh Amerikah, kaj se dogaja v tretjem svetu, pa po njenem sploh še ne vemo. “V Afriki stvari verjetno sploh nimajo pod nadzorom. Število bolnikov v Evropi in v Amerikah pa narašča veliko bolj strmo kot pred tedni na Kitajskem.”
\n

“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”

Znova je poudarila nujnost tega, da karseda zajezimo naraščanje števila hujših oblik okužb za Covid-19. Njihovo število moramo zmanjšati na minimum. O stanju splošne prekuženosti oziroma doseženi imunosti v družbi pa bomo govorili, ko bo epidemija mimo, doda. Tudi sama polaga upanje v to, da bomo ob prizadevanjih za čim manjše število huje bolnih, delovanju že poznanih protivirusnih in ostalih zdravilnih učinkovin in čimprejšnji iznajdbi ustreznega cepiva, čim bolje prebrodili nastalo krizo.

","excerpt":"Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ","featured-media-id":20899,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174680109","abovetitle":"","subtitle":"Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ","category-text":"False","permalink":"2020/03/tatjana-avsic-zupanc-institut-za-mikrobiologijo-in-imunologijo/","show-start":"2020-03-20T10:45:00+01:00","show-end":"2020-03-20T11:00:00+01:00","audio-length":"674","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/20/dr.TatjanaAviupancNujnojedavzdrujemoimmanjeteviloljudikipotrebujejointenzivnonego4681467.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680109","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”

"},{"kind":"html","content":"

Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja

"},{"kind":"html","content":"

“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”

"},{"kind":"html","content":"

Znanstveniki in raziskovalci intenzivno raziskujejo in spoznavajo nove lastnosti novega koronavirusa ter njegove vplive na naše zdravje. Kot vemo, novi koronavirus gostuje v naših pljučih. Ko zapušča svojega gostitelja, se obda z membrano naših celic, kar seveda pomeni, da nas zna dobro pretentati – ob predstavitvi oziroma vnovičnem vstopu se namreč predstavi z našo lastno membrano. Za nekaj odgovorov o tem, kaj že vemo o novem koronavirusu, kako blizu cepivu smo in kako se mu lahko z dobro higieno postavimo po robu, smo poklicali dr. Davida Stoparja, profesorja mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalca, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.

Objavljamo zapis intervjuja:

Profesor David Stopar, kaj za zdaj že lahko rečemo o novem koronavirusu? Gre za virus RNK, mar ne, in to dokaj velik?

“Ja, drži, to je virus RNK, kar v znanstvenih krogih pomeni, da imamo opravka z virusom, ki se relativno hitro spreminja. Ta lastnost mu omogoča veliko rekombinacij, pri čemer se lahko različni deli njegovega genetskega materiala med seboj kombinirajo in s tem spreminjajo lastnosti virusa. Ta zato tudi relativno hitro mutira. Poznamo že kar nekaj molekularnih podrobnosti o novem virusu, tudi to, da gre za relativno velik virus. Načeloma je njegova strategija ta, da uporablja mimikrijo in da izkorišča našo ranljivost. To pomeni, da se na neki način prikrije. Ko zapušča svojega gostitelja, se obda z membrano. To ni katera koli membrana, ampak membrana naših celic. In ko se naslednjič predstavi svojemu gostitelju, se predstavi z našo membrano in tako pretenta naš organizem.”

Ustaviva se za hip pri tem, kako tak virus vstopi v naše celice. Zakaj ga celica sprejme v svojo notranjost, kako mu uspe priti čez barikade našega imunskega sistema?

“Virus izkorišča pomanjkljivosti v našem molekularnem ustroju. Ta virus se veže na točno določene receptorje na naših celicah in ti receptorji služijo določenim namenom. Receptor, na katerega se veže novi koronavirus, uporabljamo za uravnavanje krvnega tlaka, deluje tudi protivnetno, skratka gre za receptor, ki se mu ne moremo kar zlepa odreči. Potem ko se virus veže na tak receptor, pride do encimske reakcije oziroma cepljenja virusnega proteina, pri čemer mu pomagamo s svojimi proteazami in na tak način omogočimo virusu, da vstopi v naše celice. Ko steče tovrstna kaskada molekularnih dogodkov, nastopi fuzija membrane virusa z našo membrano, skratka fuzija dveh identičnih membran. In to je znova nekaj, kar običajno počnejo naše celice. Virus torej izkorišča procese, ki v naših celicah potekajo običajno. Ko pa je enkrat znotraj celice, zelo hitro prevzame nadzor nad njo.”

Kako to, da pravijo, da bi mu toplejše temperature zunaj lahko škodovale, po drugi strani pa mu čisto dobro dene naša telesna temperatura?

“To se na prvi pogled res zdi paradoksalno. Virus se lahko razmnožuje v naših celicah, torej pri temperaturi okrog 37 stopinj Celzija, in ta mu očitno zelo dobro dene. Res pa je, da je naše telo tudi okolje, v katerem je skoraj stoodstotna zračna vlaga. Ko tak virus, ki nas sili v kašljanje, izkašljamo skupaj z večjo količino manjših kapljic, te kapljice vstopijo v okolje, v katerem je temperatura lahko visoka, relativna zračna vlaga pa je občutno manjša. In v takem okolju začne voda iz zračnih kapljic izhlapevati, vsebina take kapljice se začne koncentrirati, običajno se zmanjša tudi pH vrednost in kapljice postanejo bolj kisle. To pa ni najugodneje za zunanjo membransko ovojnico virusa, zato začne ta razpadati, kar vodi v onesposobitev virusa. Glavna razlika je torej v kombinaciji temperature in vlage, ki ni enaka zunaj in znotraj našega telesa.”

Zakaj je ta virus tako infektiven? Zakaj se tako dobro prenaša?

“Ta virus zelo draži naša dihala, eden od zelo značilnih simptomov tega je kašelj. Ob tem izkašljamo veliko količino kapljic, ki lahko neposredno prehajajo v novega gostitelja. Neposreden prenos je najhitrejši možen in tudi najučinkovitejši način prenosa. Ob tem je pomembna tudi ravno pravšnja smrtnost, gledano s stališča virusa. Če bi bil bolj nevaren, bi se tudi simptomi pojavili prej. Verjetno bi se taki ljudje hitreje izločili in bi bil prenos bistveno zmanjšan. Če bi bil virus bolj virulenten, bi si prav tako uničil veliko število gostiteljev, najti mora torej ravno pravo mero virulentnosti. Kot za vse viruse tudi za tega velja, da se želi čim hitreje razmnožiti in razširiti. Za pandemijo je ubral pot, ki mu to optimalno omogoča.”

Virus se širi kapljično. V suhem zraku lahko te kapljice predvidoma hitro izhlapijo (preden padejo na tla), v zraku pa ostane sto nanometrov velik virus, tako kot dim. Je mogoče, da se v realnih primerih virus širi kot aerosol, kar problematiko širjenja še poveča?

“Delno je to res. Virus nekaj časa ostaja v okolju in načeloma je okolje tisto, ki ga sčasoma onesposobi zaradi sprememb v temperaturi, vlažnosti in izpostavljenosti UV-žarkom. Kljub temu lahko rečemo, da je virus v okolju zagotovo nekaj ur, še bolj verjetno nekaj dni. To pomeni, da je tako širjenje virusa mogoče.”

Skrb za higieno je ključna. Zelo priročno je milo.

Sami poudarjate, da struktura virusa vpliva na higieno. Kaj to pomeni pri tem virusu? Kaj najbolj zaleže?

“Če pogledamo njegovo sestavo, je najznačilnejša struktura tega virusa njegova ovojnica s ‘špicami’, ki štrlijo navzven in tvorijo njegovo korono. Tovrstna membrana je za virus njegova velika prednost pri neposrednem prenosu, hkrati pa je to lahko njegova šibka točka. Če namreč membrano razgradimo, virus nima možnosti, da bi okužil svojega gostitelja.”

“Naša skrb za higieno je pri tem ključna. Na voljo imamo več možnosti. Najbolj uporabna je zagotovo milo, detergenti v njem raztapljajo membransko ovojnico virusa. Obstaja tudi veliko razkužil, ki imajo podoben učinek. Seveda pa je treba biti tudi previden – pretirana uporaba tovrstnih sredstev lahko povzroča določene težave na koži, npr. preobčutljivostne reakcije, draženje kože, srbenje.”

Kako je z maskami? Kako dobra zaščita so? Je mogoče doma narediti dobro zaščitno masko?

“O maskah je v zadnjem obdobju res veliko govora. Zavedati se moramo, da je virus pasiven delec, sam se ne more premikati v okolju, ampak za to potrebuje tok zraka ali difuzijo, ki mu omogoča potovanje. Vsaka ovira, ki jo postavimo na tej poti, je lahko koristna in bi lahko zmanjšala prenos virusa. Pri maskah je težava v njihovi poroznosti, v tem, kakšna je porazdelitev por v njih. Po raziskavah večina mask ne ponuja stoodstotne zaščite, tiste, ki zagotavljajo popolno zaščito, pa so precej neudobne za uporabo. Na vprašanje, ali bi se dalo tako zaščitno masko narediti tudi doma, bi bil odgovor načeloma da, vendar tu ne bi pričakovali popolne zaščite.”

Kaj pa klimatske naprave v prostorih, v katerih se giblje veliko ljudi? Kako je z zadrževanjem v letalih oziroma podobnih manjših prostorih?

“To je velika težava. Ko imamo virus enkrat v okolju, ne razpade takoj, ampak je lahko kar nekaj časa v obtoku. Manjši ko je prostor, večja je verjetnost, da ga z gibanjem zraka širimo po prostoru. Pri klimatskih napravah je odvisno, v katerem letnem času smo, ali jih torej uporabljamo za hlajenje ali ogrevanje prostorov. Z njihovo uporabo namreč ne spreminjamo samo temperature, ampak tudi vlažnost zraka.”

Priprava cepiva je tek na dolge proge. Ko sekamo ovinke, tudi tvegamo.

Kako pa to, da imamo opravka z virusom RNK, vpliva na uspešnost razvoja cepiva? Če gre za hitro spreminjajoči se virus, to najbrž pomeni težavo za pripravo cepiva?

“Sposobnost virusa, da se hitro spreminja, predstavlja težavo pri vsaki pripravi cepiva. Cepiva so na splošno zelo specifična in delujejo le na neko točno določeno molekulo. Če se ta molekula spremeni, lahko takšna sprememba popolnoma izniči vrednost cepiva. Če imamo kombinacijo hitrih sprememb virusa na eni strani in počasno izdelavo cepiva na drugi, je to lahko zelo neugodno.”

Priprava cepiva proti novemu koronavirusu ta hip s sabo prinaša vrsto vprašajev. Kaj menite o koraku Združenih držav Amerike, da naj bi cepivo že preizkušali na ljudeh?

“Tu je vrsta vprašanj. Najprej nas zanima, ali bo tako cepivo učinkovito, naslednje vprašanje je, ali bo varno. Vprašanje je tudi, ali bo dostopno širšemu sloju prebivalcev, in seveda, kaj bo z uporabo takega cepiva. Načeloma imamo z uporabo cepiv vsaj v zahodnem svetu kar težave.” ”

Poraja se torej veliko tveganj in hitenje pri izdelavi cepiv je lahko težava. To, kar zdaj počnejo v Združenih državah, je poskus v smeri, da bi cepivo dobili čim hitreje. Še vedno pa tega – po zagotovilih vodilnih v tem podjetju – realno ni pričakovati pred decembrom. Kar je pa zelo oddaljen datum.”

Zakaj razvoj cepiva kljub hitri proceduri (brez testiranja na živalih) traja tako dolgo?

“Ravno zaradi dilem, ki sem jih prej poudaril. Za učinkovitost in varnost takega cepiva je potrebno relativno dolgo testiranje. Izdelava cepiva je zelo zahtevno početje. Pri tem je veliko znanosti, nekaj pa je tudi umetnosti. Izdelati cepivo, ki bo ponudilo zaščito, ob hkratnem vzbujanju želenega imunskega odgovora, je na neki način igranje z ognjem. Stvar nam lahko hitro uide izpod nadzora. Zaradi tega je potrebno dolgotrajno testiranje. Zadeva je načeloma kar draga, tako da si majhna podjetja težko privoščijo dovolj kapitala. Razvoj takega cepiva lahko tako traja vsaj kakšno leto, običajno pa več.”

Kako dolgo traja, da se cepivo naredi v zadostnih količinah? Že samo v razvitem svetu bo treba cepiti ogromno ljudi …

“Težava dolgotrajnega razvoja in distribucije cepiva je v tem, da so se veliki farmacevtski igralci na tem področju izločili. K temu je v veliki meri verjetno pripomogla tudi družbeno razpoloženje, ki ni najbolj naklonjeno cepljenju, to pa zmanjšuje dobiček takih velikih igralcev. Tako smo zdaj v položaju, ko cepivo razvijajo manjša podjetja, pri tem pa je vprašljivo, ali imajo dovolj kapitala, da bi cepivo proizvedla v ustrezni količini in ga tudi distribuirala. Vsekakor pa se pogovarjamo o rešitvi, ki bo prišla relativno pozno. To ni rešitev, ki bo ustavila trenutno krizo, ampak gre za dolgoročno reševanje problema.”

Kako se bo virus vedel v prihodnje? Če bo močno mutiral, kaj to pomeni za cepivo?

“Dolgoročno bi pričakovali, da se bo skušal virus ohranjati, tako kot se poskuša ohranjati vsako živo bitje oziroma vsak virus na tem planetu. Načeloma bo zaradi vse večje imunosti populacije njegovo preživetje odvisno predvsem od njegovih sprememb. Ko bomo cepivo dobili, je zelo verjetno, da ga bo treba nadgraditi. Tako da ta rešitev ni dokončna, temveč jo bo treba vedno znova izboljševati.”

Zakaj ljudje, ki so že preboleli okužbo z virusom, lahko znova zbolijo?

“Načeloma za istim virusom ne zbolimo znova, če pa se virus spremeni, je to popolnoma nova igra.”

Do zdaj znanost na področju virologije ni bila najbolje financirana. Lahko v prihodnje pričakujemo drugačne smernice? Epidemija, kakršna je ta, najbrž ne bo zadnja?

“Zagotovo. To ni prvi tovrstni primer, zelo verjetno tudi ne bo zadnji. Če pogledamo v zgodovino, ugotovimo, da nikoli do zdaj ni bilo na planetu toliko tako velikih živali, kot je trenutno ljudi. Kar pomeni, da je tudi več možnih kontaktov med mikrobi v okolju in ljudmi. Če k temu dodamo še to, da vsaj v nekaterih delih tega planeta vlada veliko pomanjkanje hrane, kar sili ljudi v neobičajne prehranjevalne navade, potem je lahko ta kontakt še pogostejši. Načeloma gre na začetku za majhna žarišča, kot smo videli tudi v tem primeru, ki pa lahko hitro prerastejo v epidemije. Ali celo v pandemije.”

“Virusi so genetski elementi, ki so vedno izrabljali napake oziroma nedoslednosti v našem organizmu. Ljudje nismo popolni, virusi pa nam to zelo lepo kažejo. Novi koronavirus zelo izkorišča našo socialno naravo, potrebo po stikih. Ta virus izrablja tudi to, da se radi masovno zbiramo, kar je zanj zelo priročno. Tudi to, da se hitro premikamo z enega konca planeta na drugega, je za tak virus nekakšen nepričakovani bonus. Gre torej za razvoj na eni in drugi strani, na strani virusa in na strani gostitelja, gre za koevolucijsko sobivanje. Ko naredimo en korak mi, ga mora tudi virus, da ostajamo v nekakšnem dinamičnem ravnotežju.”

In nas hkrati opozarja, kako ranljivi smo, čeprav se tega ne zavedamo?

“Nedvomno. Mogoče nas je hiter razvoj družbe in znanosti nekoliko zapeljal in nam dal lažno upanje, da smo neranljivi.”

\n
Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu
\n
Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov, nova spoznanja. Pogovori, ki nov virus postavljajo v družbeni in globalni kontekst. V vseh aplikacijah za podkaste. V iskalnik vpišite: Koronavirus podkast.

","excerpt":"Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov","featured-media-id":20896,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174679859","abovetitle":"","subtitle":"Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov","category-text":"False","permalink":"2020/03/davidstopar/","show-start":"2020-03-19T14:00:00+01:00","show-end":"2020-03-19T14:20:00+01:00","audio-length":"1944","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/19/dr.DavidStopar4680061.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679859","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Objavljamo zapis intervjuja:

"},{"kind":"html","content":"

Profesor David Stopar, kaj za zdaj že lahko rečemo o novem koronavirusu? Gre za virus RNK, mar ne, in to dokaj velik?

"},{"kind":"html","content":"

Ustaviva se za hip pri tem, kako tak virus vstopi v naše celice. Zakaj ga celica sprejme v svojo notranjost, kako mu uspe priti čez barikade našega imunskega sistema?

"},{"kind":"html","content":"

Kako to, da pravijo, da bi mu toplejše temperature zunaj lahko škodovale, po drugi strani pa mu čisto dobro dene naša telesna temperatura?

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj je ta virus tako infektiven? Zakaj se tako dobro prenaša?

"},{"kind":"html","content":"

Skrb za higieno je ključna. Zelo priročno je milo.

"},{"kind":"html","content":"

Sami poudarjate, da struktura virusa vpliva na higieno. Kaj to pomeni pri tem virusu? Kaj najbolj zaleže?

"},{"kind":"html","content":"

“Naša skrb za higieno je pri tem ključna. Na voljo imamo več možnosti. Najbolj uporabna je zagotovo milo, detergenti v njem raztapljajo membransko ovojnico virusa. Obstaja tudi veliko razkužil, ki imajo podoben učinek. Seveda pa je treba biti tudi previden – pretirana uporaba tovrstnih sredstev lahko povzroča določene težave na koži, npr. preobčutljivostne reakcije, draženje kože, srbenje.”

"},{"kind":"html","content":"

Kako je z maskami? Kako dobra zaščita so? Je mogoče doma narediti dobro zaščitno masko?

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa klimatske naprave v prostorih, v katerih se giblje veliko ljudi? Kako je z zadrževanjem v letalih oziroma podobnih manjših prostorih?

"},{"kind":"html","content":"

Priprava cepiva je tek na dolge proge. Ko sekamo ovinke, tudi tvegamo.

"},{"kind":"html","content":"

Kako pa to, da imamo opravka z virusom RNK, vpliva na uspešnost razvoja cepiva? Če gre za hitro spreminjajoči se virus, to najbrž pomeni težavo za pripravo cepiva?

"},{"kind":"html","content":"

Priprava cepiva proti novemu koronavirusu ta hip s sabo prinaša vrsto vprašajev. Kaj menite o koraku Združenih držav Amerike, da naj bi cepivo že preizkušali na ljudeh?

"},{"kind":"html","content":"

Poraja se torej veliko tveganj in hitenje pri izdelavi cepiv je lahko težava. To, kar zdaj počnejo v Združenih državah, je poskus v smeri, da bi cepivo dobili čim hitreje. Še vedno pa tega – po zagotovilih vodilnih v tem podjetju – realno ni pričakovati pred decembrom. Kar je pa zelo oddaljen datum.”

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj razvoj cepiva kljub hitri proceduri (brez testiranja na živalih) traja tako dolgo?

"},{"kind":"html","content":"

Kako dolgo traja, da se cepivo naredi v zadostnih količinah? Že samo v razvitem svetu bo treba cepiti ogromno ljudi …

"},{"kind":"html","content":"

Kako se bo virus vedel v prihodnje? Če bo močno mutiral, kaj to pomeni za cepivo?

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj ljudje, ki so že preboleli okužbo z virusom, lahko znova zbolijo?

"},{"kind":"html","content":"

“Načeloma za istim virusom ne zbolimo znova, če pa se virus spremeni, je to popolnoma nova igra.”

"},{"kind":"html","content":"

Do zdaj znanost na področju virologije ni bila najbolje financirana. Lahko v prihodnje pričakujemo drugačne smernice? Epidemija, kakršna je ta, najbrž ne bo zadnja?

"},{"kind":"html","content":"

“Virusi so genetski elementi, ki so vedno izrabljali napake oziroma nedoslednosti v našem organizmu. Ljudje nismo popolni, virusi pa nam to zelo lepo kažejo. Novi koronavirus zelo izkorišča našo socialno naravo, potrebo po stikih. Ta virus izrablja tudi to, da se radi masovno zbiramo, kar je zanj zelo priročno. Tudi to, da se hitro premikamo z enega konca planeta na drugega, je za tak virus nekakšen nepričakovani bonus. Gre torej za razvoj na eni in drugi strani, na strani virusa in na strani gostitelja, gre za koevolucijsko sobivanje. Ko naredimo en korak mi, ga mora tudi virus, da ostajamo v nekakšnem dinamičnem ravnotežju.”

"},{"kind":"html","content":"

In nas hkrati opozarja, kako ranljivi smo, čeprav se tega ne zavedamo?

"},{"kind":"html","content":"

“Nedvomno. Mogoče nas je hiter razvoj družbe in znanosti nekoliko zapeljal in nam dal lažno upanje, da smo neranljivi.”

"},{"kind":"html","content":"

\n
Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu
\n
Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov, nova spoznanja. Pogovori, ki nov virus postavljajo v družbeni in globalni kontekst. V vseh aplikacijah za podkaste. V iskalnik vpišite: Koronavirus podkast.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"19"},{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20896"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20896"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"108992","attributes":{"wp-id":421658,"date":"2020-03-15T12:24:19+01:00","modified":"2020-03-15T17:55:53+01:00","slug":"globalne-epidemije-so-groznja-pripraviti-moramo-orodja-za-hiter-odziv","post-type":"post","title":"Globalne epidemije so grožnja, pripraviti moramo orodja za hiter odziv","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/globalne-epidemije-so-groznja-pripraviti-moramo-orodja-za-hiter-odziv/","content":"

Znanost je tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb, kakršna je ta s koronavirusom, je prepričan uveljavljen slovenski znanstvenik, sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi pri veliko drugih nalezljivih boleznih, s katerimi se je v preteklosti spopadalo človeštvo. Žal pa to ne gre čez noč, poudarja, niti ne v nekaj mesecih.

Znanost se je obrnila rekordno hitro

»Pri tem izbruhu me je navdušila hitrost odziva,« preteklo nekajtedensko dogajanje povzame Jerala.

»Kitajski znanstveniki so genom virusa določili zelo hitro in dali podatke zatem tudi na voljo vsem drugim. Zelo hitro so se pojavile prve raziskave. Presenetilo me je, kako hitro so ob pomoči krioelektronske mikroskopije določili strukturo virusa in njegovega roga, prek katerega se veže na tarčne celice. Zelo hitro so identificirali receptor na človeških celicah, na katerega se virus veže, pospešeno so določili tudi strukturo proteaze tega virusa. Tako že potekajo raziskave novih inhibitorjev te proteaze … Govorimo o vsega nekaj tednih raziskav, kar se mi zdi skoraj neverjetno. Ljudje za temi raziskavami so delali dan in noč.«

Kot primer je navedel britanski sinhrotron Diamond Light Source, kjer so v zelo kratkem času posneli 1400 kristalov kompleksa proteaze s potencialnimi inhibitorji, kar je po njegovem »strahovito veliko«. Celoten sinhrotron so namenili le za to, da bi čim prej našli inhibitor, ki bo primeren za boj proti temu virusu.

Zdravilo iščejo na več frontah

Medtem ko se v Sloveniji in tudi širše po Evropi spopadamo z naraščajočimi težavami zaradi vse več okužb, se skušajo znanstveniki globalno dokopati do rešitev, kako bi virus zajezili z morebitnimi že obstoječimi zdravili, pa bo treba na cepivo, ki bo vsekakor najučinkovitejša dolgoročna rešitev, na žalost še nekaj časa počakati. »Znanstveniki in zdravniki preverjajo že znana zdravila, ki bi jih lahko uporabili. Izkazalo se je namreč, da bi nekatera lahko delovala. Na Kitajskem, pa tudi drugod, nekatera že uspešno preizkušajo. Govorim predvsem o zdravilih, ki poskrbijo za to, da pacient preživi, na ta način, da zmanjšajo vnetje. Učinkujejo lahko tudi protivirusna zdravila, recimo ritonavir, ki se uporablja proti okužbam z virusom HIV, za katerega prvi rezultati kažejo, da deluje, ter kamostat, ki zavira človeško proteazo – ta je nujna, da virus pride v celico. Za obstoječe zaviralce proteaz virusa HIV je malo verjetno, da bi delovali, več možnosti imajo tiste učinkovine, ki zavirajo virusne polimeraze.«

Tudi cepiva proti sarsu bi lahko bila po njegovih besedah vsaj delno učinkovita, čeprav sta si virusa podobna v približno 80 odstotkih, v nekaj ključnih lastnostih pa se razlikujeta. »Drugačne so na primer aminokisline, pri katerih se virusni protein cepi s proteazo, in aminokisline, s katerimi se novi koronavirus virus veže na receptor na človeških celicah. Znanstveniki so ugotovili, da se veže s približno 10-krat močnejšo afiniteto, kot je to značilno za virus sars, kar je vsaj eden od razlogov, da se tako hitro širi. Razlog, da je bolj infektiven, pa je tudi v tem, ker okuži celice v žrelu. Kot so ugotovili, je v slini okuženega človeka in s tem v aerosolih ob kašljanju kar 1000-krat več virusnih celcev kot pri sarsu.«

V raziskavah na Kitajskem se je dobro izkazal tudi klorokin, sicer zdravilo proti malariji. »Sami smo pred nekaj leti prav na tem področju raziskovali mehanizem delovanja tega zdravila za zdravljenje avtoimunskih obolenj. Prav v tem je namreč eden od ključnih razlogov, da imunsko oslabljeni pacienti umrejo zaradi okužbe. Njihov imunski sistem sproži premočan odziv. Nekateri menijo, da klorokin uspešno zavira razmnoževanje koronavirusa, sam pa menim, da je njegov najkoristnejši učinek v tem, da zavira aktivacijo posebnih receptorjev, ki jih sproži virusna RNK.« Jerala ob tem zavrača ugibanja, da bi lahko raziskave pri zdravljenju posledic zaradi novega koronavirusa potekale tudi v smeri učinkov cinka. »Ta je po mojem mnenju premalo specifičen, saj je cink pomemben za vrsto življenjskih procesov,« poudarja, »nanj ne bi stavil«.

Bo morda pomagalo zdravilo proti revmatoidnemu artritisu?

Zadnje dni se kot zelo učinkovito kaže tudi zdravilo, ki ga uporabljajo proti revmatoidnemu artritisu. »Kot učinkovito se kaže tudi biološko zdravilo tocilizumab. To zdravilo deluje kot zaviralec receptorja interlevkina 6, ta pa je povezan z enim od sistemov v človeškem telesu, ki povzroča hude simptome. Podjetje, ki proizvaja to zdravilo, ga je zdaj za raziskave in morebitno zdravljenje doniralo v precejšnjih količinah. Najbrž pa ne bo dostopen v dovolj velikih količinah za število pacientov po najslabšem scenariju«

Jerala je tudi previden do ugibanj, da bi virus s poletno sezono lahko izginil. »Stvari se dogajajo, znanstvena skupnost se je angažirala v največji meri. Mislim, da se moramo pripraviti na naslednjo sezono, tudi če virus čez poletje usahne. Bojim se namreč, da ni nujno, da se bo epidemija polegla kot pri gripi. Na južni polobli, v Avstraliji, kjer so zdaj temperature podobne poletnim pri nas, prav tako opažajo rast okužb. Do naslednje sezone bi lahko imeli v orožarni nekaj zdravil, s katerimi bi se lahko uspešno borili, pripraviti pa se moramo tudi na to, da bomo imeli v prihodnje opraviti z novimi virusi podobnega tipa.«

Poziv k učinkovitejšemu sodelovanju na svetovni ravni

Roman Jerala je ob tem znanstvenike v Sloveniji in po svetu pozval k tvornejšemu povezovanju in temu, naj izkoristijo potencial vseh raziskovalcev, ki so se pripravljeni angažirati in svoj čas posvetiti temu. Tudi v njihovem laboratoriju na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so določili raziskave zdravil za to bolezen kot prvo prioriteto in veliko sodelavcev se je javilo za sodelovanje v teh projektih, tako da te raziskave že tečejo, tudi ko je inštitut zaprt. S sodelavci iz Nemčije in Danske so pred nekaj tedni dobili odobren projekt Virofight za razvoj inovativne nevtralizacije virusov, ki so ga prijavili že lansko jesen. Zdaj pa so se odločili, da ga preusmerijo v ta virus. Upa, da pri raziskavah ne bo prevelikih ovir zaradi pretrgane dobave reagentov, kar se sicer že dogaja. Pomoč s svojo ekspertizo in inštrumenti so s Kemijskega inštituta ponudili tudi kolegom na Medicinski fakulteti, ki so najbolj obremenjeni. Predlaga tudi večjo angažiranost raziskovalnih agencij in fundacij, kot je to že opaziti ponekod na tujem:

»Vse več agencij za raziskovalno dejavnost razpisuje urgentne projekte za raziskave novega koronavirusa. Evropska komisija je za to že podelila 10 milijonov evrov in odobrila 17 projektov, konec meseca bo rok za nov razpis za področje inovativne medicine v bistveno višji višini. Nove projekte za to področje sta razpisali tudi švicarska znanstvena fundacija in fundacija Billa Gatesa. Pred nekaj dnevi smo se pogovarjali s predstavniki Ministrstva za obrambo in identificirali raziskave v tej smeri kot pomembne za nacionalno varnost.«

Predlaga tudi, da bi se raziskovalcem, ki se usmerijo v to področje, omogočilo neke vrste sobotno leto, da torej zamrznejo svoje siceršnje projekte za nekaj časa in se preusmerijo na področje aktualnih raziskav novega koronavirusa. »To še posebej velja za področje ved o življenju, pa tudi za druge, npr. za informatiko, pri čemer imam v mislih raziskave s področja modeliranja družbe in epidemije ter raziskave tehnologij, s katerimi bi lahko bolje sledili okuženim ljudem in izboljšali ukrepe za zamejitev epidemije, ki so bili ključni za uspešnost azijskih držav pri omejitvi epidemije.«

Dodatno bi se lahko organizirali na področju centralnih repozitorijev za reagente in njihovo testiranje na relevantih modelih: »Predlagal sem, da bi se organiziral neke vrste centralni repozitorij za reagente na tem področju, podoben tistemu za reagente za virus HIV. Kolega v Švici se je, denimo, ponudil, da pripravi virusne proteine za razvoj testa za prisotnost protiteles in z drugimi raziskovalci deli te proteine.«

Previdnost pri pripravi cepiva. Nekatera protitelesa proti sarsu so imela celo nasprotne učinke

Jerala v pogovoru omeni, da bi lahko do priprave zadostne količine učinkovitega cepiva za svetovno populacijo preteklo še leto, tudi leto in pol, in se ob tem sklicuje na uradne vire. »Sam upam, da bi šlo lahko hitreje, saj gre za izredne razmere, ko bi morali mobilizirati vse potenciale. A ta hip lahko računamo predvsem na že obstoječa zdravila. Ugotoviti moramo, katera med njimi bi lahko bila uspešna, in se potruditi, da najdemo nekaj, kar bo ustavilo ta virus in prihodnje generacije podobnih.«

Pri uporabi že obstoječega cepiva za sars velja biti po njegovem pazljiv, saj lahko nekatera protitelesa, ki nastanejo ob cepljenju, celo pospešijo virusno infekcijo. »Raziskovalci morajo biti zelo pazljivi, da ne bi povzročili še večje škode kot sicer.«

Po njegovih besedah raziskave na področju novega cepiva, prikrojenega prav novemu koronavirusu, potekajo na več ravneh. »Precej cepiv je že v prvih stopnjah kliničnega testiranja. Strategija gre po več poteh: od inaktiviranega virusa, do proteinskih podenot, dostave z adenovirusom, pa do tega, da uporabimo različne nanodelce, DNK in RNK cepivo … V vseh teh smereh že potekajo študije. Še vedno pa ni niti jasno, kakšen je najboljši živalski model. Za zdaj so se kot dobri izkazali dihurji, opice so se pokazale kot nekoliko slabše. Zelo pazljivi moramo biti pri tem, da z imunizacijo ne tvegamo še dodatnega povečanja občutljivosti človeka. To zahteva zelo natančno testiranje na vseh stopnjah. Težava pa bo tudi v produkciji zadostne količine cepiv za celotno človeško populacijo, pri čemer lahko računamo, da bo vsaka država najprej poskrbela za svoje državljane, podobno kot se zdaj dogaja z respiratorji in zaščitno opremo. To vzame čas.«

Zdajšnje razmere odpirajo pot za več zaupanja in podpiranja znanosti

Tak dogodek se po mnenju Jerale zgodi enkrat na stoletje, »morda se bomo po njem bolj zavedali, da smo vsi na istem planetu, da smo isti ljudje, da je naša družba zelo krhka in da potrebujemo več sodelovanja«. Morda bo iz tega zraslo več empatije in solidarnosti, doda in izrazi upanje, da bo vse skupaj vodilo v večjo podporo znanosti. »Ne le pri financiranju, ampak tudi v zaupanju znanosti, in to dolgoročno. Potrebujemo več pogleda naprej. Svetovne epidemije so grožnja, pripraviti moramo orodja za hiter odziv na prihodnje grožnje.«

","excerpt":"Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo","featured-media-id":20850,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174678845","abovetitle":"","subtitle":"Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo","category-text":"False","permalink":"2020/03/globalne-epidemije-so-groznja-pripraviti-moramo-orodja-za-hiter-odziv/","show-start":"2020-03-15T12:00:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"484","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/15/Dr.RomanJeralaZnanostenikolinidelovalatakohitroinuinkovitokotzdaj4675664.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174678845","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Znanost se je obrnila rekordno hitro

"},{"kind":"html","content":"

»Pri tem izbruhu me je navdušila hitrost odziva,« preteklo nekajtedensko dogajanje povzame Jerala.

"},{"kind":"html","content":"

»Kitajski znanstveniki so genom virusa določili zelo hitro in dali podatke zatem tudi na voljo vsem drugim. Zelo hitro so se pojavile prve raziskave. Presenetilo me je, kako hitro so ob pomoči krioelektronske mikroskopije določili strukturo virusa in njegovega roga, prek katerega se veže na tarčne celice. Zelo hitro so identificirali receptor na človeških celicah, na katerega se virus veže, pospešeno so določili tudi strukturo proteaze tega virusa. Tako že potekajo raziskave novih inhibitorjev te proteaze … Govorimo o vsega nekaj tednih raziskav, kar se mi zdi skoraj neverjetno. Ljudje za temi raziskavami so delali dan in noč.«

"},{"kind":"html","content":"

Zdravilo iščejo na več frontah

"},{"kind":"html","content":"

Bo morda pomagalo zdravilo proti revmatoidnemu artritisu?

"},{"kind":"html","content":"

Jerala je tudi previden do ugibanj, da bi virus s poletno sezono lahko izginil. »Stvari se dogajajo, znanstvena skupnost se je angažirala v največji meri. Mislim, da se moramo pripraviti na naslednjo sezono, tudi če virus čez poletje usahne. Bojim se namreč, da ni nujno, da se bo epidemija polegla kot pri gripi. Na južni polobli, v Avstraliji, kjer so zdaj temperature podobne poletnim pri nas, prav tako opažajo rast okužb. Do naslednje sezone bi lahko imeli v orožarni nekaj zdravil, s katerimi bi se lahko uspešno borili, pripraviti pa se moramo tudi na to, da bomo imeli v prihodnje opraviti z novimi virusi podobnega tipa.«

"},{"kind":"html","content":"

Poziv k učinkovitejšemu sodelovanju na svetovni ravni

"},{"kind":"html","content":"

»Vse več agencij za raziskovalno dejavnost razpisuje urgentne projekte za raziskave novega koronavirusa. Evropska komisija je za to že podelila 10 milijonov evrov in odobrila 17 projektov, konec meseca bo rok za nov razpis za področje inovativne medicine v bistveno višji višini. Nove projekte za to področje sta razpisali tudi švicarska znanstvena fundacija in fundacija Billa Gatesa. Pred nekaj dnevi smo se pogovarjali s predstavniki Ministrstva za obrambo in identificirali raziskave v tej smeri kot pomembne za nacionalno varnost.«

"},{"kind":"html","content":"

Previdnost pri pripravi cepiva. Nekatera protitelesa proti sarsu so imela celo nasprotne učinke

"},{"kind":"html","content":"

Pri uporabi že obstoječega cepiva za sars velja biti po njegovem pazljiv, saj lahko nekatera protitelesa, ki nastanejo ob cepljenju, celo pospešijo virusno infekcijo. »Raziskovalci morajo biti zelo pazljivi, da ne bi povzročili še večje škode kot sicer.«

"},{"kind":"html","content":"

Zdajšnje razmere odpirajo pot za več zaupanja in podpiranja znanosti

"},{"kind":"html","content":"

Priznani imunolog dr. Alojz Ihan iz Laboratorija za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim poudarja, da je število okuženih v državi precej višje od uradnih podatkov. V pogovoru z njim pa tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.

Novi koronavirus je po besedah dr. Alojza Ihana poseben po tem, da poteka v dveh fazah. “V prvi fazi napade celice zgornjih dihal, zelo podobno kot ostali štirje koronavirusi, ki nam vsako leto prinašajo prehladne bolezni.” Kot pojasni, se v zgornjih dihalih razmnoži, zaradi povzročanja vnetja ob tem nas sili na kašelj, s čimer si virus pripravi pot na drugega človeka in si s tem zagotavlja preživetje. “Posebnost novega koronavirusa pa je, da pri nekaterih ljudeh zaide globlje v dihala do pljučnih mešičkov, to je druga faza bolezni.” Po Ihanovih besedah se okužba začne s prvo fazo, nato se zdi, kot da se bolezen umirja, “zatem pa naenkrat sledita težko dihanje in vročina”. To je druga faza, ko se proti virusu, ki pride v pljučne mešičke, telo odzove z zelo močnim vnetjem in s posebno tekočino, ki se sproži ob vnetjih, zalije pljuča. “Če je razsoj tega virusa v pljučnih mešičkih velik, potem je velik del pljuč zalit, kar povzroča težave z dihanjem.”

Okužbo z novim koronavirusom je po njegovih besedah težko ločiti od preostalih sezonskih obolenj. “Potrdimo jo lahko le z laboratorijskimi testi. V Italiji so imeli to smolo, da je vrh sezonske gripe sovpadal s pojavom prvih primerov okužb z novim koronavirusom. To je tudi razlog, da se je pri njih ta novi virus tako razpasel. Od začetka so bili premalo pozorni in epidemioloških ukrepov niso zastavili tako, kot jih lahko izvajamo mi, ki smo na srečo že zunaj sezone gripe.” Kot domneva, bomo imeli pri nas precej manj težav s prepoznavanjem okužb s kitajskim prišlekom. A če ponovimo osnovno simptomatiko? Kako se okužba kaže? “Pri novem koronavirusu se pojavita težko dihanje in vročina, izcedek iz nosu, ki je značilen za že znane koronavirusne okužbe pri nas, pa je manj pogost.” Bolezen se kaže tudi s kašljem, ki pa “ni tako produktiven, je bolj suh, zlasti v drugi fazi, ko človek kašlja že zaradi draženja spodnjih delov pljuč”.

Na udaru so starejši, kronično bolni in kadilci

Bolezen s hujšim potekom je značilna predvsem za starejšo populacijo in kronične bolnike. Razlog, da virus zaide v spodnja dihala, je v oslabljenem sluzničnem imunskem odzivu. “Za uspešen sluznični odziv so pomembne dobro hidrirana sluznica in zdrave migetalčne celice, ki sluz neprestano usmerjajo navzgor. Pri mlajših ljudeh je ta proces učinkovitejši kot pri starejših, zato starejši tudi pogosteje obolijo za pljučnico.” Ta sistem pa je lahko oslabljen tudi pri kadilcih, v čemer se skriva vzrok za to, da je v Aziji hujši obliki okužbe podleglo več moških kot žensk. “Ko kadimo, si migetalčne celice pospešeno uničujemo.

“Cepiva ni, terapija za tiste bolnike, pri katerih bolezen napreduje v pljučnico, je zelo neizdelana. Verjetno bo čez čas jasno, zakaj je virus v pljučnih mešičkih tako zelo škodljiv in bomo morda iz arzenala že poznanih zdravil našli taka, ki bodo to v veliki meri preprečila. Ampak za zdaj je virus nov, izkušenj z zdravljenjem te pljučnice ni in zato je najbolj priročna pot ta, da smo drug od drugega oddaljeni toliko, da ima virus težko delo pri prehajanju s človeka na človeka.”

Kadilci imajo zelo slabo celiarno dvigalko, zato so tudi veliko bolj izpostavljeni pljučnim zapletom po virusnih okužbah.” Ko se postavi vprašanje, zakaj je v Aziji huje obolelo več moških, je odgovor prav v tem. “V Aziji so v veliki meri kadilci moški.” Ihan ob tem dodaja: “V študijah primerov na Kitajskem so tudi opazili, da imajo precej hujši potek bolezni ljudje z visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Tem boleznim je namreč pridružena okvara številnih tkiv, zlasti žil. Sluznični imunski odziv je zelo odvisen od prežiljenosti, ki omogoča, da celice iz žil preidejo v sluznico. To je tudi razlog, da se pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih virus nenavadno pogosto spusti do pljučnih mešičkov, ko pa enkrat pride do tja, nastane zelo težka oblika bolezni, ki zahteva intenzivno zdravljenje.”

Edina rešitev za zdaj socialna osamitev

Proti virusu nismo odporni, telo zanj nima protiteles, ker je virus nov. “Ker nihče nima protiteles, se virus širi zelo eksplozivno. Običajni virusi, kot so prehladni, ne morejo skočiti na vsakega človeka. Veliko nas namreč ima protitelesa, kar virusom tudi v večjih množicah onemogoča, da bi se lahko hitro širili.” Novi koronavirus pa je naletel na populacijo, pri kateri nihče nima protiteles proti njemu, zato je najučinkovitejši boj proti njemu socialna osamitev, poudarja Ihan in za ustreznega označi takšen korak na Kitajskem. “Ljudi so razmaknili, da virus ne bi mogel potovati s človeka na človeka.”

Socialna izolacija je po njegovem edina možnost, da zajezimo širjenje okužbe. “Cepiva ni, terapija za tiste bolnike, pri katerih bolezen napreduje v pljučnico, je zelo neizdelana. Verjetno bo čez čas jasno, zakaj je virus v pljučnih mešičkih tako zelo škodljiv in bomo morda iz arzenala že poznanih zdravil našli taka, ki bodo to v veliki meri preprečila. Ampak za zdaj je virus nov, izkušenj z zdravljenjem te pljučnice ni in zato je najbolj priročna pot ta, da smo drug od drugega oddaljeni toliko, da ima virus težko delo pri prehajanju s človeka na človeka.”

Poseben v tem, da ‘napada’ celice spodnjega dela pljuč

Da se virusi lahko pritrdijo na celico, uporabijo katerega od receptorjev pri celici. Novi koronavirus, konkretno, se prek beljakovine S veže na molekule ACE2, ki pa so zelo pogoste na površini celic v spodnjem delu pljuč. “Z draženjem tega receptorja virus povzroči, da ga celica povleče navznoter. Virus namreč lahko preživi le znotraj celice, ki jo izkoristi za svoje razmnoževanje. Veliko virusov uporablja tudi strategijo, da tisti receptor, ki ga virus vzdraži, povzroča tudi vnetje. Prehladni virusi delajo to zato, da spodbujajo kašelj.”

“Ne smemo se pustiti začarati s številkami z novinarskih konferenc, to so le tisti okuženi, ki so zaradi posebne pozornosti pretestirani. V resnici je okuženih od petkrat do desetkrat več. Če ne vzdržujemo distance z drugimi ljudmi, ne prispevamo k zajezitvi okužbe.”

Idealno prilagojeni virusi, kot so štirje tipi koronavirusov, s katerimi živimo že dalj časa, so našli ravnovesje, da nas ne prizadenejo preveč, ampak le parazitirajo na nas in se selijo med nami, razlaga Ihan. Taki virusi nas ravno prav vzdražijo, da kašljamo, ob tem pa ne razvijemo hudih oblik bolezni, kot je pljučnica, kar je značilno za viruse, ki pridejo na nas z živali in nanje nismo prilagojeni. “Virus, ki naj bi dolgoročno obstal v odnosu z nami, se mora znati utišati, postati mora manj razbijaški. Lep primer je bil sars leta 2003. Tak virus močno prizadene ljudi v neki omejeni epidemiji, a ker je prizadetih toliko ljudi, ne postane naš trajni partner, ampak mora podleči eden ali drugi.”

Virus sicer neprestano mutira. Kot pri vsakem virusu se lahko tudi pri tem sproti opaža načine, na katere se spreminja. “Da se virus obdrži, se mora programirano ves čas spreminjati. Že zdaj lahko rečemo, da gre za ogromno različic tega virusa, ob čemer nas zanimajo predvsem tiste, ki so medsebojno tako drugačne, da narekujejo različno diagnostiko. Taka tipa pa sta za zdaj dva.” Sicer pa so virusi po Ihanovo kot nekakšne Rubikove kocke, ki se neprestano po malem spreminjajo, saj je to njihov evolucijski adut.

Ključna napaka se je zgodila med zimskimi počitnicami

Kot pojasnjuje Ihan, epidemiologi in imunologi ta hip po vsej Evropi komunicirajo med sabo o tem, kakšno strategijo ubrati pri množičnem testiranju. “V prvi fazi epidemije smo skušali virus ujeti, iskali smo vsakega okuženega in skušali z njim razčistiti pot okužbe. Do zdaj smo torej testiranja v veliki meri izvajali v epidemiološke namene, da smo lahko dobili sliko prihoda novega virusa. V drugi fazi nas epidemiologija ne bo več zanimala, tistemu, ki bo zbolel in bo imel ustrezen opis bolezni, bo popolnoma mogoče pripisati okužbo z novim virusom, testirali bomo le še težje bolnike, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje, tisti z milejšimi znaki pa bodo ostali doma po podobnem protokolu kot pri gripi.” Kot zelo pomembno je Ihan poudaril tudi testiranje na najobčutljivejših točkah, zlasti tistih ljudi, ki so zaposleni v zdravstvenem sistemu. “Te ljudi se izplača testirati vsak dan, da bi preprečili prenos okužbe na bolnike.”

“Nikoli ne moremo biti povsem prepričani, da nismo tudi sami okuženi. S tem ko upoštevamo higienska pravila in pravila razdalje do drugega človeka, tudi preprečujemo, da bi okužili nekoga, ki ga res ne bi želeli.”

Kot pripomni, je hipna okužba Slovencev v veliki meri posledica zimskih počitnic. “Če gledamo nazaj, bi se moral minister v prvem tednu zimskih počitnic oglasiti in sporočiti, da je v Italiji okužba, ter zabičati tistim, ki so se vračali s počitnic v Italiji, naj ostanejo 14 dni doma; tistim, ki so nameravali na počitnice teden dni pozneje, pa to odsvetovati. To, kar zdaj spremljamo, so pozitivni testi italijanskih počitnic. A to so samo laboratorijski pozitivni testi, to je prva faza okužbe. Ostali, ki se testirajo in ki še nimajo znakov bolezni, so v glavnem iz poklicev, ki morajo še posebej skrbeti za to, da so zdravi. Zato nastaja napačen vtis, da samo zdravniki smučajo. Zdravniki so samo tisti, ki so se testirali. Iz izkušenj vemo, da bomo tiste, ki se niso testirali, začeli odkrivati naslednji teden, ko se bo pojavila druga faza bolezni, kar pomeni, da niso samo zdravniki med nami, ki širijo okužbo, ampak je še vsaj petkrat ali desetkrat več drugih, ki se niso testirali. To pa se bo pokazalo v prihodnjih tednih.”

V resnici je okuženih od petkrat do desetkrat več ljudi

Kot Alojz Ihan še sklene, “je virus je tukaj med nami. Ne smemo se pustiti začarati s številkami z novinarskih konferenc, to so le tisti okuženi, ki so zaradi posebne pozornosti pretestirani. V resnici je okuženih od petkrat do desetkrat več. Če ne vzdržujemo distance z drugimi ljudmi, ne prispevamo k zajezitvi okužbe. Nikoli ne moremo biti povsem prepričani, da nismo tudi sami okuženi. S tem ko upoštevamo higienska pravila in pravila razdalje do drugega človeka, tudi preprečujemo, da bi okužili nekoga, ki ga res ne bi želeli. Recimo nekega našega svojca, ki je starejši ali ima kronično bolezen. S tem bomo mogli živeti kar nekaj časa in upam, da bomo država, ki bo to epidemijo uspešno zavrla”.

\n
Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu
\n
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja. V vseh aplikacijah za podkaste.

","excerpt":"Priznani imunolog dr. Alojz Ihan o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše; edina rešitev za zdaj socialna osamitev","featured-media-id":20848,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174678203","abovetitle":"","subtitle":"Priznani imunolog dr. Alojz Ihan o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše; edina rešitev za zdaj socialna osamitev","category-text":"False","permalink":"2020/03/alojzihan/","show-start":"2020-03-12T17:06:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"1239","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/12/AlojzIhanVresnicijeokuenihprinasodpetdodesetkratve4672687.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174678203","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Priznani imunolog dr. Alojz Ihan iz Laboratorija za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim poudarja, da je število okuženih v državi precej višje od uradnih podatkov. V pogovoru z njim pa tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.

"},{"kind":"html","content":"

Na udaru so starejši, kronično bolni in kadilci

"},{"kind":"html","content":"

“Cepiva ni, terapija za tiste bolnike, pri katerih bolezen napreduje v pljučnico, je zelo neizdelana. Verjetno bo čez čas jasno, zakaj je virus v pljučnih mešičkih tako zelo škodljiv in bomo morda iz arzenala že poznanih zdravil našli taka, ki bodo to v veliki meri preprečila. Ampak za zdaj je virus nov, izkušenj z zdravljenjem te pljučnice ni in zato je najbolj priročna pot ta, da smo drug od drugega oddaljeni toliko, da ima virus težko delo pri prehajanju s človeka na človeka.”

"},{"kind":"html","content":"

Edina rešitev za zdaj socialna osamitev

"},{"kind":"html","content":"

Poseben v tem, da ‘napada’ celice spodnjega dela pljuč

"},{"kind":"html","content":"

“Ne smemo se pustiti začarati s številkami z novinarskih konferenc, to so le tisti okuženi, ki so zaradi posebne pozornosti pretestirani. V resnici je okuženih od petkrat do desetkrat več. Če ne vzdržujemo distance z drugimi ljudmi, ne prispevamo k zajezitvi okužbe.”

"},{"kind":"html","content":"

Ključna napaka se je zgodila med zimskimi počitnicami

"},{"kind":"html","content":"

“Nikoli ne moremo biti povsem prepričani, da nismo tudi sami okuženi. S tem ko upoštevamo higienska pravila in pravila razdalje do drugega človeka, tudi preprečujemo, da bi okužili nekoga, ki ga res ne bi želeli.”

"},{"kind":"html","content":"

V resnici je okuženih od petkrat do desetkrat več ljudi

"},{"kind":"html","content":"

\n
Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu
\n
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja. V vseh aplikacijah za podkaste.

Število obolelih za novim koronavirusom v Sloveniji kaže, da se okuženost ljudi širi z eksponentno rastjo, število okuženih se podvoji na dva dneva, to pa moramo jemati resno. Kot pravi profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Andrej Bauer, bi lahko imeli pri podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov čez tri tedne čez 80 tisoč okuženih, zato je izjemno pomembno, da se držimo strogih ukrepov in kar se da zmanjšamo število interakcij.

“Če bi z ukrepi lahko zmanjšali osnovo eksponentne rasti za 20 odstotkov, bi imeli čez tri tedne 5000 obolelih. Brez ukrepov bo to število 80 000. To pa so številke, ki pomenijo razliko med tem, ali se začne družbeni sistem rušiti oziroma še lahko deluje.”

","excerpt":"Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih","featured-media-id":20652,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174678132","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih","category-text":"False","permalink":"2020/03/okuzba-se-siri-eksponentno/","show-start":"2020-03-12T12:45:00+01:00","show-end":"2020-03-12T12:50:00+01:00","audio-length":"245","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/12/dr.AndrejBaueroeksponentnirastiokub4672060.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174678132","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Če bi z ukrepi lahko zmanjšali osnovo eksponentne rasti za 20 odstotkov, bi imeli čez tri tedne 5000 obolelih. Brez ukrepov bo to število 80 000. To pa so številke, ki pomenijo razliko med tem, ali se začne družbeni sistem rušiti oziroma še lahko deluje.”

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20652"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20652"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"19","attributes":{"slug":"boriszgajnar","name":"Boris Žgajnar","twitter":"","facebook":"","title":"Dnevni urednik in voditelj","description":"Novinar in dnevni urednik, ki izmenjaje ob ponedeljkih v izbor ponuja utemeljena dejanja kandidatov za Ime tedna, ob petkih pa prevzema vlogo izvidničarja pri aktualnih vsebinah Izvidnice.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnabz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnabz-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"75","attributes":{"slug":"majvalerij","name":"Maj Valerij","twitter":"","facebook":"","title":"Voditelj","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnamv-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnamv-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Category","id":"193","attributes":{"wp-id":1295,"description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus-kvadrat-4d-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"156"},{"type":"CategoryShowLink","id":"160"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"32","attributes":{"wp-id":13,"description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/frekvencax/","name":"Frekvenca X","slug":"frekvencax","parent-wp-id":0,"permalink":"frekvencax/","show-description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/frekvencax_logo_sredinski_square_color_on_black-2000px-01-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Četrtek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"7"},{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"6","attributes":{"wp-id":22,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"20652","attributes":{"wp-id":419367,"title":"IMG_8351","caption":"Profesor dr. Andrej Bauer","media-source":"Val 202 (M.P.)","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img_8351-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img_8351-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img_8351-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img_8351-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20668","attributes":{"wp-id":419538,"title":"Racaniello","caption":"Vincent Racaniello","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/racaniello-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/racaniello-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/racaniello-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/racaniello-1200x847.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20848","attributes":{"wp-id":421550,"title":"Alojz Ihan","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alojz-ihan-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alojz-ihan-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alojz-ihan-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alojz-ihan.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20850","attributes":{"wp-id":421659,"title":"prof Roman Jerala","caption":"","media-source":"Jernej Stare, Kemijski inštitut","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20896","attributes":{"wp-id":422370,"title":"David Stopar","caption":"David Stopar","media-source":"Val 202, Infodrom","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/david-stopar-980x551.png","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/david-stopar-360x215.png","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/david-stopar-360x360.png","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/david-stopar-1200x730.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20899","attributes":{"wp-id":422484,"title":"Tatjana Avšič Županc","caption":"Tatjana Avšič Županc","media-source":"MMC RTV SLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/tatjana-avsic-zupanc-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/tatjana-avsic-zupanc-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/tatjana-avsic-zupanc-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/tatjana-avsic-zupanc-1200x673.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20973","attributes":{"wp-id":423862,"title":"91269397_685118775592744_4022223334967083008_n","caption":"Ana Pavec","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/91269397_685118775592744_4022223334967083008_n-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/91269397_685118775592744_4022223334967083008_n-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/91269397_685118775592744_4022223334967083008_n-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/91269397_685118775592744_4022223334967083008_n-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21045","attributes":{"wp-id":194214,"title":"Jure Leskovec","caption":"","media-source":"Žiga Živulović jr./BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/08/jure-leskovec-720x360.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/08/jure-leskovec-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/08/jure-leskovec-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/08/jure-leskovec-1024x713.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21062","attributes":{"wp-id":424541,"title":"defense-1403072_1920","caption":"Imunski sistem je naša obramba","media-source":"Bru-nO / Pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/defense-1403072_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/defense-1403072_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/defense-1403072_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/defense-1403072_1920-1200x611.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21093","attributes":{"wp-id":424911,"title":"magnolia-trees-556718_1920","caption":"Pomlad in magnolije","media-source":"JillWellington / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/magnolia-trees-springtime-blossoms-556718/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/magnolia-trees-556718_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/magnolia-trees-556718_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/magnolia-trees-556718_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/magnolia-trees-556718_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21135","attributes":{"wp-id":425595,"title":"ERC_nagrajenci","caption":"Peter Križan, Igor Muševič, Matej Praprotnik","media-source":"gov.si","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/erc_nagrajenci.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/erc_nagrajenci-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/erc_nagrajenci-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/erc_nagrajenci.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21163","attributes":{"wp-id":425930,"title":"blur-1853262_1920","caption":"","media-source":"Pexels / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/blur-chart-computer-data-finance-1853262/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/blur-1853262_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/blur-1853262_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/blur-1853262_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/blur-1853262_1920-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":2,"pages":42,"count":501}}}

Kdo je pri nas odgovoren za pripravo zaupanja vrednih modelov?

Spočetka modeli predvsem zastraševalni\n

Javnost bi morala biti bolje obveščena

Sogovornik predlaga obisk naslednjih spletnih strani:

Kdo je pri nas odgovoren za pripravo zaupanja vrednih modelov?

Spočetka modeli predvsem zastraševalni\n

Javnost bi morala biti bolje obveščena

Sogovornik predlaga obisk naslednjih spletnih strani:

Iskanje razpok v standardnem modelu: Imajo sled, a potrebujejo več podatkov

Slika neke prihodnosti: Namesto žic svetloba, računalniki pa bodo organsko rasli sami

Raka bi s pomočjo ultrazvoka lahko zdravili veliko manj invazivno in bolj usmerjeno. Slovenci pri tem stavijo na računsko moč

Iskanje razpok v standardnem modelu: Imajo sled, a potrebujejo več podatkov

Slika neke prihodnosti: Namesto žic svetloba, računalniki pa bodo organsko rasli sami

Raka bi s pomočjo ultrazvoka lahko zdravili veliko manj invazivno in bolj usmerjeno. Slovenci pri tem stavijo na računsko moč

Od pretirano surovega do preblagega okolja

Našo imunsko uro lahko zavrtimo nazaj

Zakaj gibanje?

Ustrezna prehrana

Slabe razvade

Od pretirano surovega do preblagega okolja

Našo imunsko uro lahko zavrtimo nazaj

Zakaj gibanje?

Ustrezna prehrana

Slabe razvade

Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja

Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja

Objavljamo zapis intervjuja:

Skrb za higieno je ključna. Zelo priročno je milo.

Priprava cepiva je tek na dolge proge. Ko sekamo ovinke, tudi tvegamo.

Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu

Objavljamo zapis intervjuja:

Skrb za higieno je ključna. Zelo priročno je milo.

Priprava cepiva je tek na dolge proge. Ko sekamo ovinke, tudi tvegamo.

Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu

Znanost se je obrnila rekordno hitro

Zdravilo iščejo na več frontah

Bo morda pomagalo zdravilo proti revmatoidnemu artritisu?

Poziv k učinkovitejšemu sodelovanju na svetovni ravni

Previdnost pri pripravi cepiva. Nekatera protitelesa proti sarsu so imela celo nasprotne učinke

Zdajšnje razmere odpirajo pot za več zaupanja in podpiranja znanosti

Znanost se je obrnila rekordno hitro

Zdravilo iščejo na več frontah

Bo morda pomagalo zdravilo proti revmatoidnemu artritisu?

Poziv k učinkovitejšemu sodelovanju na svetovni ravni

Previdnost pri pripravi cepiva. Nekatera protitelesa proti sarsu so imela celo nasprotne učinke

Zdajšnje razmere odpirajo pot za več zaupanja in podpiranja znanosti

Na udaru so starejši, kronično bolni in kadilci

Edina rešitev za zdaj socialna osamitev

Poseben v tem, da ‘napada’ celice spodnjega dela pljuč

Ključna napaka se je zgodila med zimskimi počitnicami

V resnici je okuženih od petkrat do desetkrat več ljudi

Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu

Na udaru so starejši, kronično bolni in kadilci

Edina rešitev za zdaj socialna osamitev

Poseben v tem, da ‘napada’ celice spodnjega dela pljuč

Ključna napaka se je zgodila med zimskimi počitnicami

V resnici je okuženih od petkrat do desetkrat več ljudi

Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu

Spočetka modeli predvsem zastraševalni
\n

Spočetka modeli predvsem zastraševalni
\n