V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Kakšna sta vloga in namen imunskega sistema ter kako ga lahko krepimo?
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo dr. Matjaž Jeras opozarja, da brez delujočega imunskega sistema življenja na Zemlji tako rekoč ne bi bilo. "Če si predstavljamo, smo vsak dan izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, med njimi so seveda tudi mikroorganizmi, od bakterij do virusov, ki jih mora naš imunski sistem v celoti obvladati. Ne smemo pozabiti, da smo prek kože, ki je največji človeški organ, in tudi prek prebavil ter naših sluznic temu izpostavljeni neposredno." Nevarnost, ki preži na nas v obliki nevidnih povzročiteljev potencialnih bolezni, je zelo zahteven zalogaj.
"Imunski sistem je zgrajen tako, da zaobjema zelo enostavne mehanizme, kot so bariere, razne kemijske substance, ki nam pomagajo, da premagamo mikrobe. Od zakisanja kože do različnih encimov, ki jih imamo, do specifičnih peptidov, ki delujejo protimikrobno. Imunski sistem je sestavljen iz enostavnih rešitev, obenem pa je to zelo kompleksna mreža imunskih celic ter tudi limfatičnih organov in tkiv, s katerimi je prepredeno naše telo. Večina našega imunskega sistema, kar ni presenetljivo, je tik pod deli našega telesa, ki so najbolj izpostavljeni okolju: po večini v črevesju, seveda tudi koža in vse druge sluznice."
Pomemben dejavnik delovanja imunskega sistema je tudi imunski spomin. Če smo naleteli na nekega povzročitelja bolezni in nanj razvili določen imunski odziv, ob tem nastanejo tudi spominske celice in ob naslednjem srečanju z istim povzročiteljem odreagirajo izjemno hitro. Zgodi se nam lahko, da niti ne vemo, da smo bili v stiku s povzročiteljem bolezni, ker smo na neki način nanj že imuni.
Dober ali slab imunski sistem
Ločujemo med prirojeno in pridobljeno imunostjo. Dober oziroma slab imunski sistem je zelo relativna kategorija, ki je pri zdravih ljudeh odvisna od številnih spremenljivk. Velja, da pri starejših dela imunski sistem slabše kot pri mladih ljudeh.
"V telesu imamo molekule, ki so ključne za nastanek pridobljene imunosti, ki je najpomembnejša in najbolj specifična obramba našega imunskega sistema. Te molekule so neka znamenja, naša notranja osebna izkaznica. Podedujemo jih od staršev. Od nabora molekul, ki jim rečemo tudi molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti, je odvisno, kako učinkovito in dobro bodo te molekule predstavile tuje antigene v obliki delcev proteinov našemu imunskemu sistemu."
Ko vemo, kako je imunski sistem sestavljen in kaj je njegova vloga, kako lahko nanj vplivamo z zdravilnimi rastilnami ali sintetičnimi zdravili. S tem se v svojem raziskovanju ukvarja dr. Samo Kreft s Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.
"Imunski sistem ne deluje tako kot glasnost na zvočniku, ki jo lahko povečamo ali zmanjšamo, bolj ali manj pa si želimo, da bi vedno bila povečana. Vsak poseg z zdravili mora biti premišljen. Po drugi strani pa neka podpora, kjer imunskemu sistemu omogočimo, da sam deluje tako, kot se je razvil med evolucijo, je smiselna in ni nevarna. Ta podpora je videti tako, da mu zagotavljamo vsa hranila, ki jih sicer potrebuje celo telo, vsi organski sistemi, ampak tudi imunski sistem. To sta vitamina C in D ter B12 od mineralov, tudi cink."
Dr. Samo Kreft je sodeloval v mednarodni znanstveni študiji o učinkih večmesečne preventivne uporabe škrlatnega ameriškega slamnika pri covidu-19. "Če se je pri kontrolni skupini 60 ljudi pojavilo 30 obolenj, se je pri skupini, ki je bila zaščitena, pojavilo 20 obolenj. V svojem nosnem brisu so imeli tudi manj virusa. Gre za neko dodatno zaščito k cepljenju."
Na imunski sistem vplivamo tudi s cepljenjem. Kaj se v telesu zgodi po prejetju cepiva?
"Cepljenje ni nič drugega kot bližnjica do tega, da srečamo antigen, pri čemer v cepivih uporabljamo takšne antigene, ki niso škodljivi. Izzovejo imunski odziv, ki prek aktivne zaščite s protitelesi in spominskimi celicami omogoča zaščito ter hitrejšo reakcijo, tudi če se srečamo s pravim povzročiteljem bolezni in potem lahko to ustrezno premagamo." – Matjaž Jeras
