Aktualno

Ne berite slabih knjig, dobrih je preveč

V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei

glasno branje
Glasno branje za starejše v organizaciji Vodnikove domačije.
foto: Bojana Lekše

Zametki ideje o glasnem branju v Sloveniji so nastali leta 2017 ob predstavitvi knjige Lepota let: manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. Pred pol tisočletja so knjige že obstajale, vendar so bile zelo drage in redke. Takrat se je bralo na glas tistim, ki jih niso imeli ali niso znali brati. Stvari so se v Gutenbergovi dobi spremenile; dostopnih je bilo več knjig, ljudje pa so se branja lahko naučili v šolah. Še vedno pa je branje bila dejavnost, ki jo človek po večini počne sam. "Preobrat o glasnem branju se je zgodil, ko je znanost odkrila, da so glasilke in njihova uporaba zelo pomemben dejavnik v človekovem življenju," pravi organizatorka delavnic glasnega branja na Vodnikovi domačiji Lada Zei. Zakaj je dobro brati naglas in v družbi?

"Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš, ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."

Delavnice so običajno potekale v živo, zdaj se je vse prestavilo na splet. Srečanj se po večini udeležujejo ženske, nastarejša bralka ima 87 let. Katere knjige pa je smiselno izbrati?

"Pravijo, da je s knjigami tako: ne beri slabih knjig, ker je dobrih preveč, da bi bral slabe. Dobre knjige v tebi nekaj spremenijo, tudi če tega ne znaš ubesediti. Sprememba je vidna pozneje, ko postaneš besedno in miselno bolj bogat, tudi možgani hitreje delajo."