APM

Z električnega kolesa v hibridni avtomobil

Andrej Brglez je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo

20211019_113635
foto: Val 202

Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo.

Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.

Prenova vozila je prinesla tudi nekaj sprememb v notranjosti – izboljšali so delovanje multimedijskega sistema, ob zaslonu na dotik še vedno najdemo tudi nekaj klasičnih gumbov, kar spet pozdravljamo, izboljšali so nekatere varnostne sisteme, na voljo je tudi radarski tempomat. Toyotin atraktivni kompaktni križanec z bogato opremo ima svojo ceno – malo pod 34 tisočakov.

Pri Oplu je model crossland eden tistih manj privlačnih ali pa vsaj manj vpadljivih, bomo rekli. Je pa res, da je uporaben in dokaj prostoren križanec, v katerem se sedi nekaj višje, kar številnim kupcem ustreza; to potrjuje tudi s prodajnimi številkami, saj so jih pri nas v štirih letih prodali blizu 2600. Z novimi žarometi (prednji svetijo v LED-tehniki), odbijači in platišči je crossland po prenovi vseeno bolj privlačen. Uporabnost v notranjosti med drugim potrjuje s pomikom zadnje klopi za 15 centimetrov, kar prtljažni prostor  poveča na 520 litrov, to pa je za tako velikost avtomobila lep dosežek. Crossland je opremljen s tistimi – recimo osnovnimi varnostnimi sistemi, pogonska izbira pa je bencinska in dizelska. No, prodane dizle je bilo že zdaj mogoče prešteti na prste in tudi poslej bo tako, večina kupcev pa bo naročala vozila z 1,2-litrskim turbobencinskim motorjem z 81 kilovati moči in s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, kakršnega smo vozili tudi mi. Tak crossland je čisto dovolj zmogljiv, poraba pa tudi povsem razumljiva. Z upoštevanjem popusta se ga da dobiti za ceno pod dvajset tisočakov.

Zdaj pa k novostim. Audi je v Sloveniji predstavil drugi električni SUV Q4 e-tron, ki je v ponudbi tudi kot sportback s kupejevsko podobo. Zaradi večje medosne razdalje je Q4 e-tron, kljub temu, da je za skoraj 10 centimetrov krajši od modela Q5, po prostornosti primerljiv z modelom Q7. Osnovni je Audi Q4 e-tron s 125 kilovatnim motorjem, zmogljivejši zmore 150 kilovatov, vrh ponudbe pa predstavlja Q4 e-tron quattro, ki je opremljen z dvema elektromotorjema. Doseg je odvisen od baterije – manjša ima kapaciteto 52 kilovatnih ur, večja 77, doseg je lahko tako 340 kilometrov ali pa tudi več kot 500. Doseg so podaljšali tudi z nekaterimi loputami in spojlerji, ki poskrbijo za večjo aerodinamiko.

 

Pri Citroenu so osvežili model C3 aircross, ki zaradi spremenjenega sprednjega dela zdaj deluje nekoliko bolj robustno. V notranjosti še vedno prostoren in prilagodljiv (zadnje sedeže je možno premikati vzdolžno za 15 centimetrov in tako povečati prtljažnik, ki v osnovi meri 410 litrov), sicer pa z razširjenim naborom varnostnih in asistenčnih sistemov, novost pa je tudi 9-palčni zaslon na dotik, ki je na voljo z multimedijsko napravo z navigacijo. 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik je v ponudbi z 81 ali 96 kilovati, 1.5 litrski dizelski HDI pa z 81 in 88 kilovati. Šibkejša motorja sta povezana z ročnim, močnejša pa s samodejnim šest stopenjskim menjalnikom. Cene se na ceniku začnejo pri 17.600 evrih.

Foto: Žiga Intihar

 

DS pa je k nam pripeljal na ogled prestižni model DS9, ki obuja spomin na čase, ko so Francozi izdelovali in ponujali razkošne in tudi ekstravagantne limuzine, recimo DS iz leta 1955, pa potem XM in C6. DS9 prinaša vse, kar pomeni vrhunsko udobje, za pogon pa skrbijo priključni hibridi.

Post-production: Astuce Productions

 

Še en Toyotin rekord omenimo. Model mirai se je vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Vozilo na vodikove gorivne celice je z enim rezervoarjem vodika (eno polnjenje traja le 5 minut) prevozilo kar 1360 kilometrov in tako postavilo nov mejnik v razredu brezemisijskih vozil.