Poezija, glasba, svobodna misel in še več je pod polno luno brbotalo na že 20. festivalu Sanje, ki se je v nedeljo končal na Krasu in v Goriških brdih. Med reportažo s festivala, polnega ustvarjalnega vrenja, je poskrbljeno tudi za ohladitev, spustili smo se tudi v prijetno hladno Divaško jamo. Še veliko globlje pa gre v krizi človečanstva misel Srečka Kosovela.
Poezija, glasba, svobodna misel in še več je pod polno luno brbotalo na že 20. festivalu Sanje, ki je med četrtkom in nedeljo potekal na Krasu in v Goriških brdih
Tudi letošnji, že 20. festival poezije, glasbe in omike, festival Sanje, je ponudil veliko odlične poezije, glasbe, sanj, pa tudi razmislek o krizi človečanstva.
Jani Kovačič pravi, da je bilo podobnih položajev, kot je danes, v zgodovini že veliko.
"Takrat je treba na novo postaviti vrednote in tista družba, ki to zmore, preživi, preostali pa shirajo. In pri nas bolj kaže, da bomo shirali. Vsi mislijo, da bodo z disciplino rešili te probleme. Mi, ki smo menili, da smo na Balkanu odporni proti temu klicu avtoritatizma, smo zdaj popolnoma počepnili."
Pri založbi Sanje so se še pred letom dni ukvarjali z vprašanjem, kako sploh nadaljevati festival. Ustanovitelj založbe Rok Zavrtanik je poudaril, da festival izhaja iz iskrenosti in zaupanja v ustvarjalnost. Brez sprenevedanja.
"Živimo v dobi velikega sprenevedanja, ko se odločamo ali bomo še človečni ali bomo nekaj drugega. Danes o tem, kaj je lepo, odloča moč kapitala. Ključno poslanstvo tega festivala je ohranjati suverenost in dostojanstvo umetnosti in pesništva, pa tudi združevanje z ljudstvom. Prišlo je do največjega transferja premoženja v zgodovini. Zgornji promil promila je obogatel v strahotnih nesorazmernih deležih, po drugi strani pa je najmanj tretjina človeštva pahnjena v še globljo trajno revščino. Živimo v zelo zahtevnih časih, v katerih je naloga ustvarjalnosti in poezije lahko zelo pomembna, da opogumlja in opolnomoči vsakega človeka, da je to, kar je, in da se zaveda, da ne potrebuje zunanje avtoritete, da je to, kar je."
Ustavnik, pravni filozof, tudi pisatelj dr. Andraž Teršek je po forumu, na katerem so razpravljali o krizi človečanstva, poudaril, da je nujno postavljanje legitimnih vprašanj.
"Naše življenje se je usodno spremenilo. Vprašanj je veliko. Tukaj se vprašanja tako prepletajo, da jih ni mogoče skrčiti samo na en vidik, samo na medicinski, biološki, pravni. Gre za večplastnost in mešanje vseh teh vidikov. Postavljamo vprašanja, da bi vse te številne nejasnosti, nelogičnosti pojasnili, da bi se ljudje učinkovito spoprijemali s strahom, ki je nova epidemija, z duševnimi težavami, ki so nova epidemija, z duševnimi stiskami mladih, ki so nova epidemija, z razpadanjem socialne države, ki je že epidemično, ampak odgovorov ne dobimo."
Kosovelova misel je danes vsaj tako aktualna kot v času njegovega življenja, je prepričana akademska slikarka Mojca Senegačnik, ki je na festivalu nastopala z vizualno podobo njegove poezije.
"Njegova misel je nastala iz potrebe po kreiranju nečesa novega, potrebe prekiniti molk, obup, rušenje, začeti neko novo pot po katastrofah prve svetovne vojne in splošni človečanski krizi. Mislim, da smo spet na takem križišču, kjer se je treba zazreti v prihodnost na povsem novih temeljih, kreirati novega človeka, kot bi rekel Kosovel. Iti v avantgardni drži v kreiranje novih form razumevanja sveta in človeka brez oziranja in obupovanja nad starimi vzorci, ki so nam mogoče udobni, smo jih navajeni in nas držijo v svojih okovih. Kosovel govori za človeka, za lepoto, za umetnost. Torej ne za korist, ki jo prinaša neki odnos s človekom, ampak za odnos sam, za občutje trenutka samega, za kreacijo."
