Boštjan Narat je glasbenik in filozof, je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma
Z glasbenikom, filozofom, kolumnistom, esejistom, performerjem Boštjanom Naratom se ni težko pogovarjati. V publicističnem jeziku bi lahko rekli, da je hvaležen sogovornik. Sploh, če si z njim na "ti".
O kamnih, ki jih vzamemo za svoje in težko pustimo na tleh.
O koncu epidemije, ki ga - kot trenutka olajšanja - morda sploh ne bo.
O normalnosti, ki je postala zlorabljena.
O ministru Zdravku, ki je poučil umetnike, da, »kdor ne dela, naj ne je«.
O prepletenosti glasbene scene ter o familiarnosti, z vsem dobrim in slabim, kar se lahko zgodi v družini.
O besedah na koncu jezika.
Pa o dialogu, npr.:
Boštjan: "Samo zato, ker prihajaš iz Slovenije, nisi za nikogar zanimiv. Morda, kdo zastriže z ušesi, če rečeš, da prihajaš iz dežele Slavoja Žižka. A tudi to, ti ne bo ravno prineslo bajne pogodbe s tujim založnikom"
Nataša: "Saj morda pa se kaj spremeni in bo to zarečeni kruh ter bo Slovenija postala drugače prepoznavna …"
Boštjan: "Po predsedovanju bo vse drugače. Vsi vedo vedno več o nas"
Pa o Kataleni, ki praznuje 20.letnico. Ter o albumih, ki jih ne moreš več spreminjati.
O ustvarjalnem pogovoru s preteklostjo. In o pretirani glorifikaciji preteklosti, vlivanju v bron in »nesrečnem« muzeju osamosvojitve.
O domoljubju.
O tem, zakaj je pomembno "iti na pir".
"Ko se ljudje začnejo pogovarjat, obstaja možnost, da se nekaj zgodi."
Pa o gledališču, o učenju filozofije, o stricu Googlu in o tem, kako nas uporabljajo družbena omrežja. Ter o sodobnem ekonomsko političnem modelu imeti "čim manj države".
In še o čem. Marsičem.
Pa na Blaža sva se tudi spomnila, na obema dragega Blaža Tišlerja.
Toplo vabljeni h poslušanju pogovora.
Če si boste zraven zaželeli muzike, Boštjan priporoča:
