Koronavirus

Nove različice koronavirusa delujejo kot igra iskanja razlik

O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič

Koronavirus_1400x14002
foto: RTVSLO

Epidemične razmere se pri nas ne izboljšujejo, to pa še poslabšujejo mutacije novih sevov koronavirusa. V Sloveniji so za zdaj potrdili že več kot osemdeset primerov angleške različice, sedem primerov nigerijske in dva primera južnoafriške različice koronavirusa. Pretekli ponedeljek je stroka potrdila tudi prve primere brazilske različice.

"Svetovna zdravstvena organizacija različice deli v dve skupini: take, za katere je primerno, da jih spremljamo oziroma vzbujajo zanimanje, in take, ki naj bi nas skrbele. Prve so morda lahko težavne, saj so bile odkrite šele nedavno in še ni jasno, ali imajo kakšne nadležne lastnosti. Vemo, da imajo nekatere mutacije, ki bi lahko vodile v smer težavnosti. Za druge, skrb vzbujajoče različice, pa že imamo kar nekaj znakov, da so problematične. Imajo bodisi hitrejši prenos, se izognejo imunskemu odzivu pri prebolevnikih in cepljenih ali pa bi imele večjo smrtnost oziroma bi povzročale težje poteke bolezni. Za zdaj imamo na svetu tri različice, uvrščene v skupino, ki raziskovalke in raziskovalce skrbi, in to so različice, odkrite v Združenem kraljestvu, v Južni Afriki in Braziliji." – dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti

Kako se sploh zgodijo različice koronavirusa?

Raziskovalci odgovora na to vprašanje v celoti še nimajo, vedo pa, da je vsem trem različicam skupno to, da gre za več mutacij hkrati.

"Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da do tega lahko pride, ko se okuži kakšna oseba, ki ima oslabljen imunski sistem. Pri njih je lahko okužba veliko bolj dolgotrajna kot pri zdravih posameznikih in posameznicah. V takšnih primerih je lahko virus tudi v eni osebi izpostavljen selekcijskim pritiskom ali zaradi zdravljenja ali zaradi naravnega odziva imunskega sistema. Poznamo raziskavo moškega, starega 45 let, iz Združenih držav Amerike, ki je imel virus, ki se je še naprej repliciral, prisoten v svojem telesu kar 154 dni. V tem času je prišlo do velikega števila mutacij." 


Zaradi tega različic ne zaznamo ob njihovem pojavu, ampak pozneje. Tako so v Združenem kraljestvu novo različico zaznali šele novembra, čeprav so pozneje na podlagi raziskav videli, da je bila prisotna že v vzorcih iz septembra.