Ime leta

Ime leta 2020 je Srečko Šestan

Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo

_GIL1304zz
foto: Žiga Živulovič jr./Bobo

Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”

"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."

Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.

Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."

Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”

Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”

“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”

Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.