Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Tokrat gremo na skrajni južni rob ZDA, v New Mexico, od koder prihaja nov slovenski ljubezenski ulov. Matt Hamlin se je k Ljubljančanki Kseniji preselil z dušo in telesom, čeprav sta se spoznala virtualno, med igranjem računalniških igric na daljavo. Ljubezenska zgodba malo drugače! Zdaj jo uspešno uresničujeta v podjetnem lokalu Pekarna malo drugače na Poljanski cesti na vzhodnem robu Stare Ljubljane ...
Kakšne ljudi je Matt našel v Sloveniji? Kako bi nas predstavil svojim prijateljem iz ZDA?
"Najbrž bi jim najprej povedal, kako umirjeni in sproščeni so tukaj ljudje. Slovenci se mi zdijo tudi zelo pošteni in resnično dobri. Američani doma smo bolj stremuški, skrbimo bolj za lastno korist kot za druge. Zdi se, da raje gledamo na svojo dobrobit, kot da bi kaj storili, da bi bilo dobro tudi drugim. Sicer pa to na splošno velja za kapitalistično družbo."
Nekdanji marinec pojasnjuje, da ima njegova družina vojaško tradicijo, vojska v ZDA pa je odlična priložnost za odhod na svoje, sploh če človek nima posebej začrtanih ciljev. Tudi sam je bil v takšnem položaju, ko se je odločil iti v vojsko. Bil je brez življenjskih usmeritev, nekaj let pred koncem njegovega najstništva.
"Med marince sem šel leta 1989, služil kakšnih pet let, ampak šele leta 2001 sem bil dokončno razrešen dolžnosti, saj te še nekaj let po odhodu nadzirajo. Tako še kakšnih osem let nisem bil popolnoma svoboden."
Matt Hamlin pojasnjuje, da je bil presenečen, ko sta s Ksenijo iz Benetk v Ljubljano prispela v treh urah, pričakoval je, da bo vožnja trajala vsaj osem ur. Dodaja, da v šoli niso nikoli poudarjali samih razsežnosti Evrope.
"Nerazumljivo mi je, da so na tako kratki razdalji Nemčija, Italija in Francija. Ker še vedno razmišljam v ameriškem merilu. Še manj mi je jasno, zakaj nas naš šolski sistem ne poduči o takih osnovah, kot je razlika v velikosti."
