Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije.
Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije
Devetinpetdesete volitve za predsednika Združenih držav Amerike bodo nekaj posebnega. Če smo v preteklih letih ugotavljali predvsem, da so bile kampanje maratonsko dolge in na trenutke celo vsebinske, je tokrat vse drugače. Američani izbirajo med najstarejšima kandidatoma v zgodovini. Med 74-letnim Donaldom Trumpom in 77-letnim Joejem Bidnom. Toda tudi generacijska sponka teh dveh zelo različnih politikov ne povezuje.
"Volitve potekajo v obdobju skorajda popolne polarizacije ameriške družbe. Američani se sicer ne spopadajo fizično, ne še, živijo pa v dveh vzporednih svetovih. Za opazovalca je ta dva svetova zelo težko povezovati. Uporabljata namreč isto terminologijo z drugačnim pomenom. Živita različne resnice. Donald Trump in Joe Biden poosebljata ti dve Ameriki in boljše ponazoritve razlike sploh ne bi mogli najti. Na eni strani je karizmatični, brezkompromisni človek, za katerega cilj posvečuje sredstva, ki okrog sebe nenehno ustvarja kaos, ki o sebi ne more niti razmišljati drugače kot v presežnikih. Donald Trump. Demokratska stranka se je odločila, da mu nasproti postavi človeka stare šole, politika s skoraj pol stoletja kariere, družinskega očeta, starega ''prijatelja'', ki se smeje, treplja po ramenih in razume. Privid dobrih starih časov. Joeja Bidna." – Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona
Američani so pred pomembno izbiro. O tem se strinjata sogovornika, ki sta poslovno in družinsko razpeta med Slovenijo in ZDA. Pravnica Katya Mezek je ustanoviteljica podjetja Leks Law, politolog Peter Verovšek pa je iz političnih ved doktoriral na univerzi Yale.
"Največji izziv, ki ga zaznavamo s prijatelji in družino v ZDA, je negotovost. To opažam po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Negotovost prinaša strah, ker ljudje ne vemo, kaj bo prineslo življenje." – Katya Mezek o razširjenih posledicah koronavirusa, ki niso tako vidne, a zato nič manj pomembne
"Amerika je izbrala tak sistem, ker je zdravstvo privatno in je bolj ali manj vezano na delovno mesto. Znotraj koronakrize je to še večji problem, ker je veliko zdravstvenih delavcev izgubilo službe. Prvi resen poskus zakrivanja lukenj znotraj zdravstvenega sistema je bil narejen v obdobju Obamovega predsedovanja, ko je bil Biden podpredsednik. Zdravstveni sistem je v letošnji kampanji pomemben. Trenutne raziskave kažejo, da je Trump izgubil veliko podporo med starejšimi belopoltimi prebivalci. Ta demografska skupina je bila zanj ključna leta 2016. Če izgubi pet ali šest odstotkov teh ljudi, je lahko to za njegovo kampanjo usodno." – Peter Verovšek o pomembnosti razprave o zdravstvu znotraj letošnje predsedniške kampanje
"Ameriška predvolilna kampanja je pokazala predvsem dvoje: resnic je več in ljudje so pripravljeni med njimi izbirati, ne glede na to, kar pravijo dejstva," je povedal dopisnik Andrej Stopar.
"Ljudje so pripravljeni verjeti, da je glavna notranja grožnja ameriški varnosti Antifa, ne pa desni ekstremizem. V nemirih in plenjenju namreč vidijo organizirano dejavnost skrajne levice, pripravljeni pa so spregledati, da je desnica tista, ki je oborožena do zob, ki se združuje v paradržavne milice, ki radikalizirajo podeželje in majhne kraje. In s katero so imele ZDA že težave v podobi napadov in celo okupacij določenih območij. Združene države Amerike so stara demokracija, katere rojstvo v 18. stoletju so pospremile ideje, o katerih je svet lahko samo sanjal. Skozi stoletji in pol se je sicer morala te ideje tudi naučiti dejansko razumeti in živeti in je pri tem včasih ubirala nenavadne poti." – Andrej Stopar
