Teden, ko naj bi zadnjim dvomljivcem in ignorantom ter upornikom brez razloga postalo jasno, da gre zares in se nam piše zelo slabo. Komentira Aleš Smrekar.
Teden, ko naj bi zadnjim dvomljivcem in ignorantom ter upornikom brez razloga postalo jasno, da gre zares in se nam piše zelo slabo
Da se nam piše zelo slabo, če ne bomo stopili skupaj, nas je v pretekli teden vpeljala profesorica doktorica Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
"Danes je pravzaprav čas, ko ne moremo biti več, če parafraziram, človek človeku virus. Danes je čas, ko moramo definitivno pokazati, da zmoremo biti človek človeku človek. Zdravje oziroma življenje je eno samo, privoščimo ga ne samo sebi, privoščimo ga tudi bližnjim."
Klicni center spet deluje, vprašanj je ogromno, tako kot je tudi stisk ljudi vse več. Ampak, ali sploh še znamo biti človek človeku človek? Pričakovali bi, da bomo v teh odločilnih dneh, ko je okužen že vsak 33. Slovenec, znali preseči vse tisto, kar nas v vsakdanjem življenju razdvaja. Vsi. Sploh pa politiki vseh vrst, levi, desni, sredinski … In v tem zelo občutljivem trenutku bi pričakovali, da bo predsednik vlade vsaj v tednu, ki ga je sam označil za odločilnega v boju za omejitev širjenja koronavirusa, ugasnil svoj račun na Twitterju ali pa se vsaj vzdržal komentarjev, pa mu očitno to ne gre. Zdaj je krivca za katastrofalno epidemiološko sliko našel v osrednjih slovenskih medijih. Tudi ali pa predvsem v naši hiši, ki je v sredo praznovala svoj dan. Na ta dan pred 92 leti je začel redno oddajati Radio Ljubljana, zdaj Radio Slovenija.
