Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.

"Trolanje je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec," pravi mladi raziskovalec Nejc Slukan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani

V Sprotnem slovarju slovenskega jezika je trolanje definirano kot "postavljanje in pisanje sporočil na družabnih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora". Mladi raziskovalec Nejc Slukan pravi, da obstaja tudi interni sleng, značilen za trolanje, pri katerem se vzpostavi razlika med tistimi, ki razumejo, in tistimi, ki ne. 

"Trol je nagnjen k rušenju norme. Če je ta norma odsotnost sovražnega govora, bo trol usmerjen proti tej normi in bo testiral meje dopustnega ravno s sovražnim govorom."

Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna. "Ko trol denimo posnema nekega domnevno nepismenega ali polpismenega prebivalca nekega hipotetičnega ruralnega okolja, uporablja slovnične napake, ki so pogosto načrtno simulirane."

 

Trolajte z nami! Vse komentarje pod objavo bomo zjutraj prebrali v etru Vala 202.
- Kar je seveda trolanje.
Ne zamudite nove sezone oddaje Jezikanje. Dolgojezična in kratkočasna @UZaletelj in Tadej sta pripravljena!
- To pa ni trolanje. pic.twitter.com/kVnv2qZHr8

— Val 202 (@Val202) September 17, 2020

Tadej Košmrlj, Uršula Zaletelj