Evropa osebno

Grafit je zgolj eno izmed orodij, kot medij pa je internet mnogo močnejši

Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom

Krešimir Golubić2
Krešimir Golubić - Leon GSK
foto: Tina Šoln

Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK je v začetku meseca septembra z razstavo Punk's Not Dead gostoval v Ljubljani. Začetke njegove grafitarske poti sodijo v leto 1987, ko je prvič ustvarjal s sprejem, a ker je bil rezultat katastrofalen in mu je to vzelo nekaj poguma, je z grafitarstvom še za nekaj časa počakal. Leta 1992 pa je obiskal Berlin, evropsko meko grafitov in ulične umetnosti, kjer se je v grafitarstvo dokončno zaljubil in se po povratku v Zagreb odločil, da je to stvar, ki jo mora v življenju početi.

"Jaz sem grafitar, ukvarjam se z ulično umetnostjo, ampak ne smem s svojo umetnostjo uničevati druge, na primer arhitekture ali kakšnih drugih poslikav. Obstajati mora medosebno spoštovanje."

Glasba je v njegovem življenju zelo pomembna, še posebej punk, v Zagrebu je celo preuredil manjšo ulico v centru mesta in jo proglasil za punk rock ulico.

"Ko sem začel bolj resno poslušati glasbo in kot najstnik hoditi na koncerte, so bili to punk-rock koncerti v Zagrebu. Takrat sem začel delati fanzine, snemati kasete in plošče različnih skupin. Spet ena pozitivna zgodba, ki mi je veliko pomenila v smislu odraščanja, spoznavanja ljudi. Dopisoval sem se z nepoznanimi ljudmi iz cele Jugoslavije, tudi iz Slovenije, menjali smo fanzine. Trideset let za tem sem se odločil narisati svoje punk-rock zvezde in vzornike, ki so mi takrat veliko pomenili."