Kapitalizem in javna blaginja že načelno nerada sobivata. Ena redkih novosti v sistemu javne mobilnosti so izposojevalnice koles, ki so po številnih slovenskih mestih vzniknile kot gobe po dežju. Žal pa so z njimi oživele tudi nove oblike pobalinstva, lumparij in celo kriminala, ki tej javni blaginji ne prizanašajo. Čeprav je škoda v različnih mestih podobna, so načini reševanja te problematike zelo samosvoji. Pobliže si bomo pogledali trboveljski in postojnski primer, povprašali za mnenje dobavitelja koles v več kot ducatu slovenskih mest, na koncu pa bomo o vzgibih in značilnostih storilcev govorili še s kriminalističnim psihologom. Kdo in zakaj tako rad pljuva v svojo lastno skledo?
Nove oblike pobalinščin, lumparij in celo kriminala, ki javnim mestnim kolesom ne prizanašajo
Kapitalizem in javna blaginja že načelno nerada sobivata. Ena redkih novosti v sistemu javne mobilnosti so izposojevalnice koles, ki so po številnih slovenskih mestih vzniknile kot gobe po dežju. Žal pa so z njimi oživele tudi nove oblike pobalinstva, lumparij in celo kriminala, ki tej javni blaginji ne prizanašajo. Za najbolj ''domiselne'' so se že med poskusnim uvajanjem izposojevalnice električnih koles TRajBi izkazali Trboveljčani.
"Dogajalo se je marsikaj. Uporabniki so si kolesa prisvajali in si pogoje uporabe razlagali popolnoma po svoje. Čez noč so kolesa puščali pred svojim blokom, niso jih vračali na postaje, vozili so se po stopnicah, se zaletavali. S kolesi so ravnali skrajno neodgovono. Nekdo se je tudi hvalil, da je s tem kolesom šel obiskat svojo punco v Celje." – Boštjan Špeglič, Občina Trbovlje
V Postojni je poskusno obdobje projekta POSBikes že minilo, vendar se težave z vandalizmom tudi tam še niso končale.
"To so mestna kolesa in če se uporabniki vozijo po grobem makadamu, skačejo z robnikov ali s škarp, se kolesa uničijo. Nobeno kolo ni dovolj robustno za tako kolesarjenje." – Maja Piškur, Občina Postojna
Čeprav je škoda v različnih mestih podobna, so načini reševanja te problematike zelo samosvoji. V Trbovljah so vsa kolesa umaknili iz uporabe in so trenutno pri vzdrževalcu, da jih popravi. Za tak korak so se odločili, da bi uporabniki razmislili o tem, ali jih ne bi bilo mogoče pametno uporabljati drugače.
Demografsko gledano starejša populacija bolje skrbi za stvari oziroma se takoj odzove, če kdo kaj uničuje. Seveda pa obstajajo izjeme. "Dostikrat dobimo klic ali namig, da se nekaj dogaja s kolesom ali postajo," pove Mladen Bijeljac, iz podjetje MM IBIS, ki je dobavitelj sistemov in koles Smart City Bikes. "Spomnim se, da neki uporabnik kolesa ni dobro zaklenil. Mimoidoči so ga ponoči vzeli ven, ga nesli na razgledno točko in vrgli v kanjon. Pa jim tudi to ni bilo dovolj. Še prej so nanj privezali vrv, ga vrgli še enkrat in to neštetokrat ponovili, dokler ni bilo kolo popolnoma izmaličeno."
Take stvari se pri kolesih dogajajo predvsem takrat, ko so posamezniki v skupini, preizkušajo svoj pogum ter se vozijo čez nemogoče ovire, pojasni kriminalistični psiholog Peter Umek. "Ne zavedajo se, da so se spravili v nevarnost in da so uničili nekaj, kar potrebujejo tudi drugi."
