Kulturnice

V knjigarni se počutim podobno, kot verni ljudje v cerkvi

Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji "Vrnitev napisanih" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede

0
Tadej Golob
foto: Matevž Polajnar

Knjigarne so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive. O pomenu knjigarn so na povsem drugačen način med karanteno začel razmišljati tudi številni vidnejši predstavniki slovenske pisane besede.

“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob

Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.

“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”

Pri založbi Mladinska knjiga so med zdravstveno krizo izšla tri nova dela. Knjiga Več kot brat francoskega pisatelja senegalskih korenin Davida Diopa odstira doslej slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi in je po izboru slovenskih študentov najboljši francoski roman 2018.

Priznanje (Renaudotova nagrada 2017) je osvojil tudi roman uveljavljenega francoskega pisatelja Olivierja Gueza Izginotje Josefa Mengeleja. Križanec med zgodovinskim in biografskim romanom, ki se obenem bere kot geopolitični triler, je rezultat avtorjeve izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog nacističnega zdravnika v Auschwitzu, Josefa Mengeleja.

Julie Phillips nas v svojem prvencu Izginuli svet popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti.