Slovenske glasbenike omejuje majhno tržišče, s tujimi pa si delijo problematiko izjemno nizkih nadomestil za predvajano glasbo
Poslušanje glasbe na spletu je že dolgo mogoče, med pandemijo pa je bil splet preplavljen s številnimi novimi glasbenimi izrazi. Odstotek uporabnikov pretočnega poslušanja glasbe se povečuje, saj ponujajo enostavno uporabo za relativno nizko mesečno naročnino.
“Najbolj problematična je promocija. Nekatere velike založbe imajo prednosti in se lažje uvrstijo na sezname predvajanj, ki generirajo več denarja. Prednost pa je, da lahko vsak promovira svojo glasbo in je njegov uporabnik le klik stran.” − Marko Kocjan, Streamarnica
Čeprav je iz leta v leto mogoče zaznati porast uporabe storitev pretočnega predvajanja glasbe, pa praksam, ki jih uporabljajo vodstva storitev, nasprotujejo številni glasbeniki. Najbolj znana kritika Spotifya sta Thom Yorke in Taylor Swift, ki skupaj z drugimi zahtevata pravičnejšo razdelitev sredstev od predvajanj. Spotify razdeli približno 70 odstotkov dobička med nosilce avtorskih pravic, ki nato sredstva razdelijo na podlagi individualno sklenjenih pogodb.
“Svojo glasbo smo umestili na “streaming” zato, ker se nam je zdelo, da bi brez tega svoje poslušalce in morebitne nove poslušalce omejili samo na YouTube, kar pa niti nam niti njim ni najboljši način konzumiranja glasbe. Po drugi strani pa se je zadnja leta razvila “streaming” kultura, v tujini seveda bolj kot pri nas, vsaj med mladimi. Če nisi na “streamingu”, nisi “legit”. Tako da v bistvu niti nimamo druge izbire.” − Bojan Cvjetičanin, Joker Out
“Vsi vemo, da YouTube v Sloveniji ne izplačuje nadomestil za oglede. Več kot 98 odstotkov glasbene konzumacije pri nas poteka prek YouTuba, kar pomeni, da je slovenska glasba tako rekoč stoodstotno zastonj.” − Darjo Rot, Založba Nika
