Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji.
Kakšno migracijsko politiko je razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama?
Vroči mikrofon je pripravil Gašper Andrinek. Sogovornici: Mojca Širok in izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko
Nad Evropsko unijo se je razbesnela nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji
Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji. Kakšni so torej varnostno-humanitarni izzivi politike Evropske unije?
“Ko pride do takšnih kriz, vsi vpijejo po več Evrope. Ko pa ta ista Evropa želi v časih, ko ni izrednih razmer, sprejeti ukrepe, ki bi pomagale v časih, ko kriza je, se države članice vkopljejo vsaka v svoje obrambne pozicije.” – Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja
Nekateri strokovnjaki so že ob podpisu dogovora med Turčijo in Evropsko unijo leta 2016 opozarjali, da ta ni dolgoročna rešitev. Po štirih letih se zdi, da je popolnoma splaval po vodi. Kakšno migracijsko politiko je medtem razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama?
“To, da je Grčija zaprla mejo, ni ukrep Grčije same, ampak je izvajanje politike, kot je dogovorjena na zunanjih mejah EU.” – izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko
Poudarila je še, da je virus pokazal ranljivost globaliziranega trga.”Ogrožanje javnega zdravja je dejavnik, ki je v Evropski uniji zelo šibko prisoten v skupnih politikah. Zdravstvo je politika, kjer ima Evropska unija zgolj podporne pristojnosti, ni nobenega skupnega mehanizma ali skupne politike. Izredne razmere, ki ogrožajo zdravje državljanov, k temu silijo.”
Priporočamo terenski podkast iz leta 2018 o takratnih razmerah na grškem otoku Lezbosu. Podkast s poglobljenimi pričevanji s pozabljenega otoka, prek katerega je v Grčijo prišlo več kot pol milijona beguncev. Lezbos – na robu Evrope.
