Boštjan Božič z ženo Vietnamko prebiva v Vancouvru v kanadski provinci Britanska Kolumbija, a v glavnem meni, da se tako v Sloveniji kot na jugovzhodu Azije – če prezremo onesnaženost – živi bolje.
Za Vancouver sicer pravi, da je »Slovenija v malem«: tako kot mi tam so zelo ponosni na to, da imajo na tako majhnem ozemlju gore in morje, radi se pa tudi primerjajo s sosedi Američani – tako kot mi z Avstrijci, pri katerih je trava vselej bolj zelena, plače so višje, najemnine stanovanj in davki nižji itn.
Boštjan Božič z ženo Vietnamko prebiva v Vancouvru v kanadski provinci Britanska Kolumbija, a v glavnem meni, da se tako v Sloveniji kot na jugovzhodu Azije – če prezremo onesnaženost – živi bolje
Za Vancouver sicer pravi, da je »Slovenija v malem«: tako kot mi so tam zelo ponosni na to, da imajo na tako majhnem ozemlju gore in morje, radi pa se tudi primerjajo s sosedi Američani – tako kot mi z Avstrijci, pri katerih je trava vselej bolj zelena, plače so višje, najemnine stanovanj in davki nižji itn.
Eden najbolj perečih problemov, s katerim se ta hip spopada ne le Vancouver, temveč večji del Kanade in Združenih držav, pa je porast zlorabe nevarnih drog, ki jih po ulicah razpečujejo tolpe (tudi mladoletnih) kriminalcev.
»Ko sem prišel sem, sem bil še pod vplivom vietnamskega načina vožnje in sem imel prometno nesrečo. Čeprav takrat sploh še nisem imel kanadskega vozniškega dovoljenja in pravih dokumentov, od policije nisem dobil nobene kazni. Prav tako pa tudi ne voznica, s katero sva trčila.«
Boštjan v intervjuju opisuje tudi razne prigode iz časov, ki jih je preživel na jugovzhodu Azije: od okužbe z virusom denga pa vse do poroke v Vietnamu, na kateri so se starši njegove žene zaman trudili z našim pršutom, njegovi pa z njihovo ribjo omako …
