APM

Več udobja in varnosti, pa tudi nevarnosti za motoriste

Koliko se je voznik, motorist, še sposoben med vožnjo ukvarjati z vsemi dodatki in nastavitvami, ki sicer pomenijo več udobja in varnosti, vendar hkrati odvračajo pozornost od vožnje

motorbike-4167392_960_720
foto: pixabay.com

Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli, pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?

Čeprav časi karavanskim modelom pa tudi enoprostorcem niso več tako zelo prijazni kot so bili nekdaj, pa mnogim tovrstne različice še vedno ustrezajo in temu sledijo tudi proizvajalci. Mercedes je tako pred časom prenovil in oplemenitil svoj razred C (nas je zapeljal tisti z oznako T, kar pomeni karavansko izpeljanko), na novo pa so oblikovali in izdelali tudi B-ja, ki je zdaj opazno bolj privlačen od predhodnika.

Razred C je bil že prej skladno grajen in eleganten, tudi v karavanski različici, tako da kakšni opaznejši oblikovalski posegi niti niso bili potrebni. V notranjosti je po novem najbolj opazna predvsem digitalna armaturna plošča, sicer je vse kot mora biti, natančno in udobno. Testno vozilo se je bahalo še s paketom AMG, ki prestižu doda še pridih športnosti.

Zanimiva novost je bila nameščena pod motornim pokrovom; oznaka 200 namreč pomeni, da vozilo poganja 1,5 litrski turbo bencinski motor z močjo 135 kilovatov in z 10 kilovatnim električnim motorjem v hibridni 48-voltni električni napeljavi. Motor je dovolj zmogljiv in prožen, samodejni 9-stopenjski menjalnik deluje brezhibno, s štirikolesnim pogonom in prilagodljivim blaženjem se da kakšen ovinek varno speljati tudi z malo višjo hitrostjo. Ob vsem veselju, ki ga lahko občutite med vožnjo pa je treba dodati, da boste povprečno porabo težko spravili pod osem litrov. Pa še o ceni – z obilico dodanih dobrot, ki smo jih bili deležni v testnem avtomobilu, se cena približa 70 tisočakom.

Novi razred B pa je že na pogled čisto nekaj drugega, če bi ga primerjali s predhodnikom. Podobnosti z atraktivnim manjšim A-jem ne more skriti, podobno sodobno opremljen je tudi v notranjosti. Ob tem, da je nekoliko večji od A-ja, je seveda bistveno , da se sedi za 9 cm višje, kar je en od značilnosti, ki kaže na to, da vendarle gre za enoprostorca, čeprav – bomo rekli, na videz to kar dobro skriva.

V našem primeru je testni avtomobil nosil oznako 220 d, kar napoveduje opremljenost z dvolitrskim dizlom, ki zmore kar 140 kilovatov, menjalnik pa je bil seveda 8-stopenjski robotizirani z dvema sklopkama. Moči več kot dovolj, da ne rečemo preveč, povprečna poraba pa malo več kot šest litrov, če pretirano ne pritiskamo. Tudi v B-ju nas je razvajal AMG paket, ki namiguje na športnost, čeprav sta v B-ju še vedno udobje in eleganca v ospredju. Testni avtomobil je bil opremljen tudi z množico kamer in tipal, tako da smo lahko ves čas na tekočem, kaj se dogaja okrog nas in z nami. Recimo še to, da podvozje s prilagodljivim vzmetenjem skrbi za to, da čim manj občutimo neravnine na cestišču, a nam po drugi strani zaradi velikih in nizkopresečnih gum vseeno včasih malce strese zadnjico.

Enoprostornik, ki si s kombilimuzinsko pojavo upa izzivati križance ali športne terence, ki so zadnja leta preplavili naš planet, opremljen z najzmogljivejšim dizlom in vsem naštetim (in tega res ni malo), stane preko 50 tisočakov, kar pomeni, da je dvakrat dražji od osnovne različice. Zaračunavanje dodatkov gre Nemcem res dobro od rok, to vemo že dolgo.

Na cestah v Zgornjem Posočju zdaj poskušajo še z eno obliko preventivnih dejavnosti, da bi povečali prometno varnost na tistem območju. Tako so policisti skupaj z Javno Agencijo za varnost prometa pred dnevi začeli ob cestah postavljati silhuete policistov in policistk z radarji. Slovenska policija je podobne silhuete v preteklosti že uporabljala; vozniki so zmanjševali hitrost, ko so jih opazili. Posledično se je promet umiril. Na pozitiven učinek računajo tudi zdaj.