Moto »sweat, baby, sweat« že več desetletje predstavlja filozofijo benda Repetitor. S prepletom umazanega seksapila, nebrzdane odrske prezence in neizprosnih zvočnih zidov, ki poslušalcem nabijajo kri po žilah, so si Repetitor prislužili status najbolj glasne rokenrol zasedbe Balkana, za katero glave obrača staro in mlado. Dober glas pa pregovorno seže vzdolž in počez po evropski celini, v Rusijo, na Kitajsko in celo do ušes kanadskih Arcade Fire. Repetitor odlikuje njihova nagonska prvinskost, pankerska surovost, nastopaška neposrednost in izrazna avtentičnost. Klara Zupančič se je pogovarjala s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico, ki v triu z Ano-Marijo Cupin in Mileno Milutinović ustvarja že skoraj 15 let.
Ob ljubljanski turneji eksplozivnega beograjskega tria smo se pogovarjali s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico
“Težavo imam s tem, ko sprašujem Slovence, če obstajajo zanimivi novi slovenski bendi in mi ne znajo navesti nikogar. Ne vem, kaj je temu vzrok. Če se motim, prosim, da me kdo popravi, morda gre za kakšno zatišje glede novih imen. Morda živite malce predobro. Ne vem, če je to povezano, ampak, ko pri nas v Srbiji postane položaj kritičen, nastane kopica bendov z zanimivim, vznemirljivim in relevantnim umetniškim izrazom.” – Boris Vlastelica
