Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno
Medtem ko tečejo prizadevanja za sprejem aneksa, ki bo za družinske zdravnike postavil zgornjo mejo opredeljevanja pacientov, kar je prva zahteva družinskih zdravnikov, pacienti v krajih, v katerih so se zdravniki odločili za odpovedi, še ne čutijo sprememb. Družinski zdravniki so svoje povedali, zdaj so na potezi odločevalci, vključujejo se občine, zdravstveni domovi in postaje pa pripravljajo ukrepe.
Šestnajst dni po tem, ko so kranjski družinski zdravniki izročili odpovedi, teh je zdaj 24, in vztrajajo pri namerah za izpolnitev zahtev, v ordinacijah ni čutiti sprememb. Vse skupaj pa se lahko spremeni že prihodnji mesec, ko bo glavnina zdravnikov izkoristila letne dopuste. V kranjskem zdravstvenem domu, v katerem je odpovedi napisalo 24 od 34 družinskih zdravnikov, pripravljajo tudi nadomestni scenarij, saj je skrb za paciente na prvem mestu.
“Stvari še tečejo normalno, upam, da bodo stekle v pozitivno smer. Za zdaj ne bi ustvarjala posebne panike, ker bi bili ti zdravniki še bolj obremenjeni, ker bi ljudje res želeli urediti vse pred njihovim odhodom.” – direktorica kranjskega zdravstvenega doma Lili Žura
Lili Žura pravi, da si vsi – tako zdravstveni dom kot ministrstvo za zdravje – prizadevajo za to, da bi se stanje izboljšalo. “Na nasprotnem bregu je ZZZS, ki nikakor ne razume, da bo moral popustiti, ali pa bo res ostalo veliko ljudi brez zdravnika, čeprav plačujejo v zdravstveno blagajno.” Meni, da je edina možna rešitev prihod specialistov družinske medicine iz tujine. Na področju pediatrije so že zaposlili zdravnika iz Srbije in imajo dobre izkušnje. Bolj zadržan je direktor tržiškega zdravstvenega doma Iztok Tomazin. Meni, da bi šlo vsaj v začetnem obdobju za slabšo oskrbo. Tudi vodja kranjske ambulante za nujno medicinsko pomoč Miha Oman je prepričan, da uvoz zdravnikov ni dolgoročna rešitev.
“Zdravniki nismo neko potrošno blago, ki bi ga bilo mogoče uvoziti iz danes na jutri.” – vodja kranjske ambulante za nujno medicinsko pomoč Miha Oman
Vsi direktorji poudarjajo, da so zdravniki preobremenjeni.
“Z eno besedo bi temu lahko rekli katastrofa. Zaznavamo jo zdravniki, ki izgorevamo. Imamo vse manj časa za medicino, delo s pacienti, pregled, pogovor, osnovno človeško vest, ki je pomemben del terapije, se pa utapljamo v birokraciji in nesmiselnih zahtevah ministrstva in zavoda za zdravstveno zavarovanje.” – direktor tržiškega zdravstvenega doma Iztok Tomazin
“Življenjska doba zdravnic je najkrajša izmed vseh univerzitetno izobraženih kadrov.” – direktorica ZD Medvode Marjeta Tomšič Matić
Direktorica ZD Medvode Marjeta Tomšič Matić opisuje, da v zdravstvenem domu delajo, dokler zadnji pacient ne odide iz ambulante, kar dolgoročno zagotovo ni v redu. “Tako je verjetno kakovost slabša, pacienti so slabše obdelani. Če si preutrujen, nisi tako zbran in lahko narediš kakšno napako.” Meni, da bi vsi zdravniki po končani fakulteti morali nekaj let delati v primarnem zdravstvu.
Razmere so negotove tudi v Ajdovščini. Tamkajšnji družinski zdravniki so umaknili soglasja za nadurno delo, ki bodo začela veljati v soboto. Kako bodo potem organizirali delo, je še vprašanje brez odgovora.
