Pogovor s filozofom Alešem Bunto, znanstvenim sodelavcem na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, o tem, zakaj je po pol stoletja izhajanja Alan Ford s paleto nepresežnih likov še vedno neprekosljiv in večno aktualen.
Filozof Aleš Bunta o tem, zakaj je po pol stoletja izhajanja Alan Ford s paleto nepresežnih likov še vedno neprekosljiv in večno aktualen
Pogovor s filozofom Alešem Bunto, znanstvenim sodelavcem na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, o tem, zakaj je po pol stoletja izhajanja Alan Ford s paleto nepresežnih likov še vedno neprekosljiv in večno aktualen.
Na predavanju dr. Bunte ta teden v Kinu Šiška je večino obiskovalcev sestavljala generacija, ki je sprotno branje Alana Forda zamudila za kakih 15 let. Očitno se je vse do razpada Jugoslavije in konca tradicije JLA brez težav prenašala kultna stripovska analekta iz roda v rod. Dr. Bunta je bil v formi; pronicljivo, koncizno in zelo študiozno je analiziral tako tematsko kot vsebinsko, pa tudi likovno zasnovo legendarne stripovske serije.
“Glavni subjekt Alana Forda je zakotje. Tudi zato je bil tako priljubljen v Jugoslaviji. Kar ga še dela aktualnega, je frontalen napad na politično korektnost.”
Manj ali skoraj nič ni bilo povedano o pomembni vlogi hrvaškega prevajalca Nenada Brixyja ali o sociološkem fenomenu, da se je Alan Ford kot italijanski izdelek z izmisleki iz ameriškega načina življenja z naskokom najbolje bral in prodajal v nekdanji Jugoslaviji in da smo se mu najbolj od vseh smejali prav Slovenci. Zato je Damjan Zorc dr. Bunto povabil še na dodaten pogovor mesec pred 50-letnico prve številke Alana Forda, ki bo sicer 22. maja letos.
