Pogovor z detektivom, predsednikom Detektivske zbornice, dr. Miho Dvojmočem.
Pogovor s predsednikom Detektivske zbornice dr. Miho Dvojmočem
Že od nekdaj so v knjižnicah med največkrat izposojenimi knjigami kriminalni romani, detektivske zgodbe. Nič drugače ni s številnimi televizijskimi serijami, nanizankami – detektivov kar mrgoli, zanje nerešenih primerov skorajda ni. Nove tehnologije so spremenile tudi delo detektivov, sive lase pa jim povzročajo še nove in nove težave zaradi poostrenega varovanja zasebnih podatkov. Predvsem o teh težavah so na posvetovanju, ki je bilo namenjeno tako rekoč le njim samim, govorili v sredo.
“Tipičen slovenski detektiv je malo drugačen od medijske podobe, kjer slikamo večinoma vohunjenje za nezvestobo. V resnici pa je to visokokvalificiran posameznik, s široko paleto znanja. V zadnjem času se največ ukvarja z internimi goljufijami v podjetjih in prevarami na spletu.”
Med vsemi slovenskimi detektivi in detektivkami (89) je povprečna starost nekje med 40 in 45 let, detektivk je nekaj več kot ena tretjina, razmerje pa se približuje 1:1.
