Do leta 2050 bo kar 35 odstotkov prebivalcev v Evropi starejših od 60 let, na svetu bo takrat živelo že več starostnikov kot otrok in mladostnikov. Staranje poteka zelo različno, nekdo je lahko še pri osemdesetih povsem aktiven in se primerja z zdravim tridesetletnikom. Na drugi strani imajo lahko že šestdesetletniki resne starostne težave.

Za celično in telesno staranje velja, da gre pravzaprav za akumulacijo poškodb. Te težko nadziramo, medtem ko lahko imamo na primer poškodbe DNK vsaj delno pod kontrolo, recimo tako, da ne kadimo. Tudi možgane lahko v starosti ohranimo v dobri formi.

Iščemo odgovore na izzive staranja: kako uspešno preprečevati visok krvni tlak v mladosti, da zaradi njega ne bo težav v starosti, kako lahko tehnologija pomaga pri okrevanju – denimo po možganski kapi, kakšne odgovore na staranje ponuja nevroznanost. Katere tehnološke in vsakodnevne malenkosti lahko človeku izboljšajo kakovost v starosti.

V domu starejših v Šiški se srečamo z nekaj stanovalkami, mnoge so že na pragu devetdesetih. Navkljub napredujoči tehnologiji so prepričane, da toplega stiska roke in iskrenega nasmeška ne bo mogel nikoli nadomestiti robot. Pa imamo za naš planet starcev sploh kakšno resno alternativo?

Sogovorniki so:

sistemski biolog dr. Anže Županič
dr. Maja Bresjanac, nevrobiologinja
delovna terapevtka Katarina Galof
dr. Jana Brguljan Hitij, vodja oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana
vodja službe za raziskave in razvoj URI Soča dr. Zlatko Matjačić
dr. Alan Antin, podjetje za raziskave tehnologij Gartner

Serijo Frekvence X Ordinacija dr. Prihodnost pripravlja Maja Stepančič.

Kakšne alternative imajo za naš planet starcev medicina, tehnologija, robotika in nevroznanost. Kaj se bo zgodilo, ko bo na svetu živelo več starostnikov kot pa otrok in mladostnikov?

Do leta 2050 bo kar 35 odstotkov prebivalcev v Evropi starejših od 60 let, na svetu bo takrat živelo že več starostnikov kot otrok in mladostnikov. Staranje poteka zelo različno, nekdo je lahko še pri osemdesetih povsem aktiven in se primerja z zdravim tridesetletnikom. Na drugi strani imajo lahko že šestdesetletniki resne starostne težave.

Za celično in telesno staranje velja, da gre pravzaprav za akumulacijo poškodb. Te težko nadziramo, medtem ko lahko imamo na primer poškodbe DNK vsaj delno pod kontrolo, recimo tako, da ne kadimo. Tudi možgane lahko v starosti ohranimo v dobri formi.

Iščemo odgovore na izzive staranja: kako uspešno preprečevati visok krvni tlak v mladosti, da zaradi njega ne bo težav v starosti, kako lahko tehnologija pomaga pri okrevanju – denimo po možganski kapi, kakšne odgovore na staranje ponuja nevroznanost. Katere tehnološke in vsakodnevne malenkosti lahko človeku izboljšajo kakovost v starosti.

V domu starejših v Šiški se srečamo z nekaj stanovalkami, mnoge so že na pragu devetdesetih. Navkljub napredujoči tehnologiji so prepričane, da toplega stiska roke in iskrenega nasmeška ne bo mogel nikoli nadomestiti robot. Pa imamo za naš planet starcev sploh kakšno resno alternativo?

Sogovorniki so:

• sistemski biolog dr. Anže Županič
• dr. Maja Bresjanac, nevrobiologinja
• delovna terapevtka Katarina Galof
• dr. Jana Brguljan Hitij, vodja oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana
• vodja službe za raziskave in razvoj URI Soča dr. Zlatko Matjačić
• dr. Alan Antin, podjetje za raziskave tehnologij Gartner
• Mara, Ivanka, Jolanda, Zlata, Frančiška in Danica – prebivalke Doma starejših občanov v Šiški

Maja Stepančič