Ko je Damir Vodopija izstopil iz specialne enote policije in odprl trgovino z rabljenimi ploščami, so mu sodelavci dejali, da je naredil "salto mortale". Kot otrok je prek radijskih valov lovil italijanske radijske postaje, potem je v kadetnici kot srednješolec poslušal rockovsko glasbo. Kmalu je začel zbirati zgoščenke, ko jih je imel več tisoč, pa odprl izposojevalnico. Zdaj prodaja plošče, zgoščenke in kasete, ukvarja se tudi s presnemavanjem in digitalizacijo spominov. Čeprav ga v prodajalni ves čas spremlja glasba, ima rad tišino.
Ko je Damir Vodopija izstopil iz specialne enote policije in odprl trgovino z rabljenimi ploščami, so mu sodelavci dejali, da je naredil "salto mortale"
Damir Vodopija je bil nekaj let zaposlen v specialni enoti policije, danes ima specializirano prodajalno. Ni tipični trgovec, stranke tika, raje kot prodaja, pa z njimi klepeta.
“Stranke in mi smo vsi isti, glasbeniki, ki jih imam na stropu in stenah, pa so ‘vi’. Zaradi njih sem prišel v trgovino, zaradi njih prihajajo stranke, zame so zato ‘vi’.”
Kot otrok je prek radijskih valov lovil italijanske radijske postaje, potem je v kadetnici kot srednješolec poslušal rockovsko glasbo. Kmalu je začel zbirati zgoščenke, ko jih je imel več tisoč, pa je odprl izposojevalnico. Zdaj prodaja plošče, zgoščenke in kasete, ukvarja se tudi s presnemavanjem in digitalizacijo spominov. Čeprav ga v prodajalni ves čas spremlja glasba, ima rad tišino.
“Vprašanje, kaj je uspeh … Da si Elvis Presley in umreš zaradi droge? Ali je uspeh, da živiš normalno življenje, čeprav nihče ne ve zate? Da imaš hiško, službo, otroke … Ženo, ki jo imaš rad?”
