Na listju zdrsne kot na snegu

Fordovi inženirji so ugotovili, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg.

Ford Focus
foto: Janze Martinčič

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

V Fordovi evropski garaži je, kot smo se že učili, vedno več globaliziranih vozil. Pred omenjeno garažo te dni stoji osvežena paleta lahkih gospodarskih vozil. Pred garažo zaradi tega, ker gre za robustna vozila, ki jim elementi ne škodijo takoj, predvsem pa zaradi tega, ker so ta gospodarska vozila ves čas v pogonu. Zagotoviti profit lastniku je namreč njihovo življenjsko poslanstvo. Poimenovanje teh vozil je tradicionalno zapleteno do ravni kakšne nagradne igre v jutranjem programu našega radia. Za danes pa naj bo dovolj besed o tem, da so Transit/Tourneo Connect in Transit/Tourneo Courier pošteno obnovljeni. Prilagojeni so  Fordovim oblikovalskim trendom, njihovi agregati pa novim standardom znotraj okoljevarstvenih naporov, ki jih pred avtomobilsko industrijo prinaša sodobnost. Preden katerega izmed njih tudi natančneje preizkusimo, zgolj obrobna pripomba; zdi se, da Ford za razliko od francoske konkurence še vztraja na poslanstvu in osnovni ideji tozadevnih vozil: najprej uspešna dostava, šele nato srečna družina. A pri Fordu imajo še enega konja za dirko. Seveda tudi za dirko, ki se imenuje »slovenski avto leta!« Focus je že nekaj tednov na naših cestah in se je tako imel čas ustaviti tudi v Tavčarjevi ulici. Najprej vozniku zaigra srce, ko vidi klasično vozilo, brez križanskih, SUV-jevskih in bog ve kakšnih genov še. V našem primeru je šlo celo za kombijevsko karoserijsko izpeljanko, z aristokratsko opremo Titanium, ki je še ozaljšana s paketom Bussiness. Ob številnih drugih dobrotah si na primer lahko grejemo roke na volanu. Vse to Focusa izstreli v premijsko-prestižne orbite, kjer se do zdaj še ni gibal. Stereotipi o Focusu so znani in držijo tudi v tokratni že četrti reinkarnaciji. Vozna dinamika je popolna, tudi izdelava je na več kot zavidljivi ravni. Ergonomija voznika in tudi drugih potnikov je odlična in figurativno povedano smo dobili vozilo, ki noče biti več le oproda sledeč golfu na belem konju. K temu veliko pripomore dejstvo, da avto domuje na povsem novi platformi, kar je razvijalcem omogočilo na novo premisliti in izvesti vse gabarite avtomobila. A na srečo niso ne pretiravali, ne zašli iz uhojenih poti nižjega srednjega razreda… Posebne poslastice ponuja mehanika vozila. Osemstopenjsko samodejnost menjalnika se upravlja z vrtljivim gumbom, kar sprosti nenavadno veliko prostora v kabini,  asistenčni sistemi, vključno z napol avtonomno vožnjo, so v vozilo vkomponirani skladno ter intuitivno. Pet zvezdic na varnostnih testiranjih se razume samo po sebi, novost smo odkrili pri agregatu. Jasno, moda zahteva bencin  in ob zapovedanih  litrskih trivaljnikih smo imeli srečo, da smo pod pokrovom našli nov in napreden trivaljni  1,5 litrski agregat, ki v izpeljanki s 110 kilovati ponuja vedno dovolj moči, ki zna na avtocestah izklapljati en valj in ki je za svoje delo rad nagrajen z zajemalko goriva več. Najnižje kar gre v programu Eco je približno 7 litrov, do devet pa skočimo ob postavljanju z nenavadnim zvokom agregata, ki se sliši iz izpušne cevi. Ob kakšni drugi priložnosti pa morda še stavek ali dva o zanimivih rešitvah pri elementih Focusovega podvozja…

Morda se nekaterim ne zdi možno, a smo se prepričali, da na vprašanje, kaj je to »Add Blue« in zakaj se uporablja, marsikdo ne ve odgovora. Gre za tekočino, ki zniža škodljive izpuste pri delovanju dizelskih motorjev in bo na ta način pomagala preživeti dizlu še naslednje desetletje ali dve, saj je jasno, da tovrstni motorji še kar nekaj časa ne bodo izginili izpod motornih pokrovov, predvsem v večjih vozilih, avtobusih in tovornjakih. Še en dodatni strošek, a brez njega v prihodnje pač ne bo šlo.

Gremo na koncu še malo na plin – tu Add Blue ni potreben. Vse več je avtomobilskih znamk, ki v svojih modelih ponujajo motorje s pogonom na stisnjen zemeljski plin. Pri nas krepita ponudbo vozil na CNG predvsem Opel in Seat, pa tudi Škoda bo v svoj novi model scala umestila pogon na GNG. Če tovrstni pogon v osebnih vozilih (vsaj pri nas) še ni tako zelo popularen (tudi zaradi redkih polnilnih mest), pa je nedvomno primeren za vožnjo avtobusov. Tako je iz Ljubljane prišla vest o nakupu 17 novih hibridnih avtobusov. V Celju pa naj bi novo CNG polnilnico odprli še letos, občina pa je že prevzela 10 novih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin.