Vroči mikrofon

Človekove pravice so še vedno del politike

Kakšno vlogo predstavlja na aktualnem političnem prizorišču in kako je Slovenija izkoristila predsedovanje Svetu v letošnjem letu?

24175584777_b0e2c67768_k

V letu, ko Splošna deklaracija človekovih pravic praznuje 70. obletnico, se zdi, da so najosnovnejše človekove pravice znova pod vprašajem. V okviru Organizacije Združenih narodov deluje Svet za človekove pravice. Kakšno vlogo predstavlja na aktualnem političnem prizorišču in kako je Slovenija izkoristila predsedovanje Svetu v letošnjem letu?

Izredna profesorica doktorica Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo in predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Ljubljani, je prepričana, da je slovensko predsedovanje Svetu neke vrste že dosežek samo po sebi.

“Slovenija si lahko kot dosežek šteje že to, da smo v tako kratkem času prišli do predsedovanja Svetu ZN za človekove pravice.”

Izredna profesorica doktorica Petra Roter iz Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede in strokovnjakinja na področju človekovih pravic in varstva manjšin, je na drugi strani kritična do držav, ki zavračajo mednarodne organizacije.

“Mednarodni instrumenti ne bodo imeli moči, če države teh instrumentov ne podpirajo.” 

Nekdanji predsednik države doktor Danilo Türk, ki je bil med drugim zaslužen za preoblikovanje Sveta iz predhodnega organa – Komisije za človekove pravice, se je z delovanjem dodobra spoznal in ve, kje so njegove pomanjkljivosti.

“Svet ZN za človekove pravice bi moral biti bolj aktiven. Vsega tega ni, ker so glavne, najpomembnejše, najvplivnejše države, precej negotove in dvolične.”