Ko sprejmeš bolezen, je z njo lažje živeti

Bronja Žakelj v avtobiografskem prvencu Belo se pere na devetdeset opisuje svoje spopadanje z mamino smrtjo. Piše še o mučni tišini, ki nastane ob smrti, o svoji bolezni, o prebolevanju in odpuščanju

Bronja Žakelj
foto: Maja Stepančič/Val 202

Bronja Žakelj je pred kratkim izdala knjigo Belo se pere na devetdeset, ki ni kakšen vodnik po gospodinjskih opravilih … ampak je stavek Belo se pere na devetdeset zadnji, ki ga je njena mama izrekla, preden je umrla. Bronja Žakelj v avtobiografski knjigi opisuje trenutke, ki so jih z družino preživljali na Vojkovi 11 v Ljubljani, pa o stiski ob smrti mame, pozneje še mlajšega brata in tudi svoje bitke z rakom. Poleg pretresljive zgodbe je v knjigi tudi zanimiv pristop k pisanju – zdi se, da se Bronja ves čas pogovarja s svojo mamo – vse ji opisuje tako, kot bi bila tu.