Gledališka igra Kit na plaži, ki je na oder postavljena po istoimenskem romanu avtorja Vinka Möderndorferja – podpisan je tudi pod režijo predstave, je zgodba o normalnosti in drugačnosti, o sprejemanju in o tem, kako se posamezniki soočajo z nekom, ki ima Downov sindrom. Tema ni preprosta, hitro se lahko znajdeš v precepu, kako ohraniti pravo mero povednosti, brez prevelikega moraliziranja.
Gledališka predstava Kit na plaži govori o osnovnošolki Niki, ki se sramuje brata z Downovim sindromom. Želi si biti podobna svojim sošolcem, kot sama reče: "Želim si biti normalna."
Gledališka igra Kit na plaži, ki je na oder postavljena po istoimenskem romanu avtorja Vinka Möderndorferja – podpisan je tudi pod režijo predstave, je zgodba o normalnosti in drugačnosti, o sprejemanju in o tem, kako se posamezniki soočajo z nekom, ki ima Downov sindrom. Tema ni preprosta, hitro se lahko znajdeš v precepu, kako ohraniti pravo mero povednosti, brez prevelikega moraliziranja.
“To je bilo najtežje. Ugotovil sem, da je treba zgodbo zares povedati. Denimo to – kaj je Downov sindrom, nekateri otroci o tem še niso slišali. Drugačnost bogati naša življenja. vsi smo drugačni.”
Vsi smo drugačni, čeprav si glavna junakinja Nika, osnovnošolka, ki se s starši iz Francije preseli v Slovenijo, želi, da bi bila podobna svojim sošolcem. Pred sošolci tako tudi skriva, da ima brata z Downovim sindromom. Slepo zasleduje normalnost, ne da bi se zavedala, da je drugačnost tista, ki nas dela posebne. Nika v igri velja za čudežnega otroka – hodi na jogo, tečaj klavirja, nemščino. Starši ji vsilijo ogromno obšolskih dejavnosti in zdi se, da s tem skušajo zapolniti vrzel, da njen brat nikoli ne bo genialec.
“Preden sem roman napisal, sem se pogovarjal s starši, brati, sestrami … kako oni doživljajo sorodnika z Downovim sindromom. Potem ugotoviš, da ti ljudje, ki so drugačni, nimajo problemom s svetom, svet ima problem z njimi.”
