Med generatorji lažnih vesti tudi praktiki odnosov z javnostmi

Dr. Dejan Verčič, redni profesor na Fakulteti za družbene vede, nosilec raziskave Evropski komunikacijski monitor v Sloveniji

Končan je 12. komunikacijski monitor, raziskava, ki jo v Evropi vsako leto opravljajo profesorji znanih evropskih univerz. Preučevanje se je razširilo tudi na druge celine in primerjave prinašajo zanimive rezultate. Tako kot so letos lažne novice tiste, okoli katerih se vrtita stroka in javnost, so bili v preteklosti recimo boti na internetu, umetna inteligenca, pa tudi vpliv finančne krize na vse pore javnega komuniciranja. Stalnica so tudi razlike v komuniciranju med SZ Evrope in JV.

“Ta zadržek je, da ko govorimo o lažnih vesteh, moramo biti toliko pošteni, da priznamo, da so med generatorji lažnih vesti tudi praktiki odnosov z javnostmi. Mogoče celo pretežno.”

“Lahko opazimo, da je Azija bistveno hitrejša od nas, stopnja digitalizacije je tam večja, praktiki bistveno več in bistveno bolj raznovrstno uporabljajo digitalne oblike komuniciranja in da obstaja nevarnost, da smo preprosto prepočasni in da nas lahko s svojimi orodji prehitijo.”

Praktikov komuniciranja je vse več, stroka se razvija, svoje cilje pa organizacije, gospodarstvo in politika dosegajo z različnimi načini in na preštevilnih platformah, z ogromno denarja. In kako se v tej zgodbi znajde javnost?

“Če pogledamo, kaj se v javnosti dogaja, lahko vidimo eno strašno bolečino. Ta bolečina pa izhaja iz tega, ker nihče pravzaprav ne zna in ne razume, kaj se v resnici dogaja z nami v prostoru komuniciranja.”