Za ene hlače iz jeansa, ki jih hitro zavržemo, tekstilna industrija porabi 7 tisoč litrov vode, poleg tega v naravo spusti še mnogo strupenih stvari
Za ene hlače iz jeansa, ki jih hitro zavržemo, tekstilna industrija porabi 7 tisoč litrov vode, poleg tega v naravo spusti še mnogo strupenih stvari
Že 30 let dela v tekstilni industriji, nekaj časa je bil tudi predstavnik velikega nizozemskega podjetja na Kitajskem. In njegov najbolj živ spomin na Daljni vzhod je velika kitajska modra reka, ki je še bolj modra postala zaradi spiranja jeansa v tovarnah ob njej. Zato se je Bert van Son odločil, da mora vsak storiti svoj korak k bolj trajnostnemu svetu. Sam si želi spremeniti način oblačenja ljudi, zato je odprl Mud Jeans.
Za nekaj evrov na mesec lahko od podjetja najamete jeans, ko ga ne potrebujete več, ga podjetje vzame nazaj in oblačilo v celoti reciklira. V Slovenijo se je na predstavitev projekta van Son seveda pripeljal z najetim električnim vozilom, dodaja pa, da bo njegov naslednji korak k boljšemu svetu temeljita sprememba prehranjevanja.
“Poskušamo proizvajati jeans iz organskega bombaža, v podjetju, kjer so ljudje pošteno plačani. Ampak to ni dovolj, ponošene kavbojke poskušamo dobiti nazaj in jih reciklirati v nove. V naših novih kavbojkah je vedno vsaj 40 odstotkov recikliranega jeansa, kar se mi zdi kar velik uspeh.”
Ko svojih starih kavbojk ne potrebujete več, jih torej vrnete proizvajalcu v reciklažo, ta pa vam da popust za nove. Se pa seveda povprečnemu uporabniku hlač zdi ideja, da bi svoje hlače, ki so precej intimen del garderobe, izposojal, vseeno precej nenavadna.
“Seveda razumem ta pomislek, gre za stvar, ki jo nosite na sebi, ki se prilagodi vašemu telesu. Ampak gre za drugo vprašanje – ali moramo res biti lastniki stvari. Morda je to lažje razumeti na kakem drugem primeru, denimo primeru pralnega stroja. Ali potrebujemo pralni stroj ali zgolj njegov učinek? Tako tudi mi poskušamo prodati zgolj učinek hlač, ne pa njihovega lastništva. Nosite jih kolikor časa jih potrebujete, eno leto plačujete zanje mesečno najemnino 7,5 evra. Potem so vaše. Ko jih ne potrebujete več, nam jih vrnete. Mi potem ponovno uporabimo bombaž. To je ideja.”
Običajno je prav eno leto doba, ko si zaželimo novega stila, nove barve in kroja, pravi Bert van Son. Pri podjetju vseeno poskušajo ohraniti »Guilt free denim use«, uporabo brez občutka krivde; van Son pravi, da so si slogan delno izposodili pri Tesli. Poskušajo najti ravnotežje med modo in okoljsko sprejemljivostjo. Tekstilna industrija je namreč ena najbolj umazanih sploh.
