Če je karkoli boljše od sedanjosti, je upor nekaj najbolj naravnega

Terry Eagleton, eden najbolj znanih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik

Terry Eagleton
foto: Rosa Luxemburg-Stiftung

Terry Eagleton je bil pri nas konec februarja, ko je predaval na literarnem festivalu Fabula. A to ni bil njegov prvi obisk Slovenije. Prvič je bil pri nas kmalu po razpadu Jugoslavije, dobro pa pozna tudi našega filozofa Slavoja Žižka, s katerim sta že večkrat sodelovala in ki ga sam označuje za enega najpomembnejših javnih intelektualcev na svetu. Čeprav se zdi, da imajo veliko večji vpliv na družbo športniki kot pa intelektualci.

V tudi v slovenščino prevedenem delu Smisel življenja: zelo kratek uvod, je Eagleton poudaril, da je šport ena najpopularnejših in najvplivnejših vej današnje kulturne industrije, še več: “Šport, in ne religija, je danes opij ljudstva.

“To, da je šport opij za ljudi, lahko še posebej vidite v ZDA. Amerika je dobesedno obsedena s športom. Komaj lahko izdavijo kak stavek brez športne metafore. Sicer pa gre za staro zgodbo kruha in iger in za preusmeritev pozornosti. Do športa sem kritičen deloma, ker se mi zdi – pa nočem zveneti preveč zarotniški – da nas odločevalci želijo odvrniti in preusmeriti našo pozornost od nekaterih bolj pokvarjenih in zapletenih stvari, ki se dogajajo. In medtem ko nam za hrbtom to počnejo, smo mi osredotočeni na neškodljive dejavnosti, šport je gotovo ena od njih.”

Resnici na ljubo pa bi lahko rekli, da se tudi politika danes na neki način približuje športu …

“Gre za del postmoderne kulture, v kateri je politika postala zabava, zabavljaštvo. Primer tega je recimo ameriški predsednik. In to je eden od razlogov za to, da se ljudje odvračajo od politike in da so politiki tako nepriljubljeni po vsem svetu. Po drugi strani pa je danes politika dojeta le še kot vprašanje upravljanja, administracije. Ko se to zgodi politiki, so vsa za ljudi pomembna vprašanja naslovljena zunaj politike. To pa je eden od razlogov za vzpon populizma; populizma v obliki politike, ki pravzaprav prezira in ne mara same politike.”

Terrry Eagleton je odraščal v irski delavski družini na severozahodu Anglije. Čeprav deklariran marksist in socialist, nikakor ne skriva (niti ne opušča) svojih krščanskih korenin. Prepričan je, da Karl Marx še vedno lahko ponudi odgovore na zagate kapitalizma in sodobnih družbenih antagonizmov, kljub moreči dediščini komunističnih idej v Sovjetski zvezi pa tudi pri nas.

“Fašizem je zlo sam po sebi, Marxovi pogledi pa sami zase niso zlo. A če jih uporabite v napačnih materialnih pogojih: ko imate zelo malo civilnodružbene organiziranosti in demokratičnosti kot je bilo v sovjetski družbi tistega časa, potem boste iz tega neizogibno dobili stalinizem. In ta bo izvožen tudi v druge države kot je recimo Jugoslavija. Pristen socializem je možen le če obstaja tradicija akumulacije kapitala, določena mera zadovoljstva in varnosti v družbi; demokratičnih in sindikalnih institucije. Marx niti za trenutek ni mislil, da lahko družba iz zaostalega stanja skoči v socializem. Ob tem, se namreč zgodi točno to, kar se je zgodilo v zgodovini.”

Zakaj je imel Marx prav je Eagletonovo delo, ki je leta 2013 izšlo tudi pri nas. V slovenščini imamo prevedeno tudi delo Smisel življenja – zelo kratek uvod.

“Knjiga, seveda, ne ponudi konkretnega odgovora. Pravzaprav je pisanje knjige o smislu življenja neke vrste šala. Ko je moj sin, danes je že študent, pri 11ih letih izvedel, da pišem knjigo o smislu življenja, ga je bilo kar sram. Že pri 11ih je vedel, da je to lahko samo slaba šala. Gre pa v bistvu za sámo zastavljanje določenih vprašanj povezanih z namenom, vrednostjo in pomenom življenja. Saj veste, filozofi imajo to zoprno navado, da ne odgovarjajo na vprašanja, ampak jih analizirajo. Tako, da je pomemben del te knjige tudi vprašanje, ali je vprašanje po smislu življenja sploh pravo, upravičeno ali le lažno vprašanje.”

Terry Eagleton je doktoriral na Cambridgu, več kot 20 let poučeval na Oxfordu. V svojem življenju je sodeloval v različnih vrstah politične dejavnosti; že kot petnajstletnik se je včlanil v Laburistično stranko, bil je tudi del levo usmerjenega katoliškega gibanja.

“Živim precej preprosto življenje. Nimam velikega dragega avtomobila ali hiše, ne zapravim veliko denarja zase, za obleke, plošče … Imam manj knjig kot marsikateri drug akademik, pa še večino tistih, ki jih imam, sem sam napisal. Torej, upira se mi ideja, kot rečejo pri nas, šampanjec socialistov. Socializem je zame več kot ideja, je praksa. Ampak, na tak način razmišljam tudi kot kristjan. Donald Trump si reče, da je kristjan, vendar Donald Trump tudi slučajno ne more biti kristjan. Če želite vedeti, v kaj nekdo zares verjame, morate samo pogledati kaj počne. Katera so implicitna prepričanja v njegovem obnašanju, ne pa kaj govori. Vsak lahko reče kar koli hoče! Ni šans, da bi Donald Trump imel krščansko vero! Podobno je socializem predvsem stvar prakse. Vsak pač pripomore k socialističnemu gibanju svoj delež; jaz sem prispeval k oblikovanju idej, ker to najbolje počnem.”