Kapacitete regijskih centrov za ravnanje z odpadki so prevelike, kar že prinaša izgube. Kot je ugotovilo Računsko sodišče, analiza stroškov in koristi ni bila narejena, zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno utemeljena. Katere popravljalne ukrepe je ministrstvo že izvedlo?
Evropska komisija se je odločila, da bo sprožila postopek proti Sloveniji pred sodiščem EU, ker ni sanirala nezakonitih občinskih odlagališč. Komisija ugotavlja, da ta odlagališča kljub neobratovanju še vedno pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte pravi, da to vprašanje še vedno ni rešeno, ker občine niso predložile finančnih jamstev, ki so pogoj, da lahko ARSO izda dovoljenje. Ministrstvo načrtuje, da bo vse odločbe izdalo do konca leta 2018.
Zbiranje zamaškov in papirja v humanitarne namene bo izjema
Končuje se javna obravnava za tri osnutke uredb. Veliko prahu, še posebej med humanitarnimi organizacijami, je dvignila uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, saj bi ukinila zbiranje zamaškov in starega papirja v humanitarne namene. Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna pravi, da s sredstvi od zbiranja zamaškov in starega papirja otrokom plačajo denimo dodatne terapije, ki jih potrebujejo zaradi bolezni, ker država ne namenja dovolj denarja. Na uredbo jih je opozoril eden od donatorjev, saj nimajo dovolj zaposlenih, da bi lahko spremljali prav vse predpise na vseh področjih v državi.
Ministrstvo je na svoji spletni strani že objavilo obvestilo, da bo “MOP predlog uredbe po končani javni obravnavi popravil na način, da bo omogočeno zbiranje v humanitarne namene”.
Tanja Bolte pa je v oddaji povedala, da tega ne bodo popravili v uredbi, ampak s spremembo zakona o varstvu okolja. “To bo zagotovo v zakonu.”
Konec z brezplačnimi vrečkami
Ministrstvo je pripravilo tudi dve uredbi, ki sta povezani z odpadno embalažo. Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja pravi, da ne bosta prinesli rešitve sistemskih problemov z embalažo. “Na koncu leta vedno ostanejo neprevzete količine. Pri embalaži proizvajalci trenutno nič ne prispevajo k zbiranju odpadkov.” Ekologi brez meja so pričakovali ambicioznejše korake.
Na ministrstvu pravijo, da je uredba o odpadni embalaži namenjena predvsem temu, da se vnese evropska direktiva glede plastičnih vrečk, razširjeno odgovornost proizvajalcev pa bodo uredili z zakonom. Brezplačne plastične vrečke se z uredbo ukinjajo, brezplačne pa ostajajo vrečke za sadje in zelenjavo.
Kot smo na Valu 202 že poročali, so regijski centri za ravnanje z odpadki predimenzionirani in porazdeljeni enakomerno. Generalni direktor Direktorata za vode in investicije Leon Behin: “V kolikor prepustite obdelavo odpadkov lokalnim skupnostim, potem se vam lahko zgodi, kar se je v resnici zgodilo.”
Na Računskem sodišču menijo, da bi se tveganje, da bodo kapacitete centrov za ravnanje z odpadki neizkoriščene, bolje obvladovalo, če bi pristojnost ministrstvo opredelilo na ravni države. Vrhovna državna revizorka Maja Bilbija poudarja, da v operativnem programu odstranjevanja komunalnih odpadkov niso bile opravljene analiza stroškov in koristi posameznega regijskega centra.
“Zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno opredeljena. Ocenili smo, da ministrstvo ni ustrezno obvladalo tveganja, da bodo centri za ravnanje z odpadki preveliki glede na količino nastalih mešanih komunalnih odpadkov.”
Behin ne misli, da se bo zgodilo to, da bo Slovenija morala vračati kohezijska sredstva, vendar “dejstvo je, da sistem to omogoča in finančne korekcije se izrekajo po vseh državah”.
