Adijo Metz, pozdravljen Pariz, pa čeprav z grenkim priokusom.
Poslavljamo se od Metza in pozdravljamo Pariz. V francosko prestolnico bi sicer raje šli nekoliko kasneje, a še vedno je to osmina finala svetovnega prvenstva. Na severovzhodu Španije je slovenska reprezentanca skupinski del točkovno oddelala po pričakovanjih, na žalost pa njena popotnica v največjo pariško dvorano, ob Senno in vse tiste prekrasne znamenitosti ni bila takšna kot smo jo pričakovali.
Visok poraz proti Špancem je udaril v samozavest, ki so si jo fantje gradili, tudi z remijem proti Tuniziji in tistim superfinišem. A ko te tekmec, za katerega si bil prepričan, da se lahko z njim več ko enakovredno kosaš, takole užene v kozji rog, se vrneš vsaj kakšen mesec nazaj, na začetek priprav v Zrečah.
“Na tekmi smo poskušali popraviti vtis po slabi igri, a nam ni uspelo, obenem pa težko pokažem na en segment igre, kjer nam ni šlo vse narobe.”
– Jure Dolenec
Malce dlje kot v prejšnjih tekmah se je v slačilnici zadržal selektor Veselin Vujović, zamudil na novinarsko konferenco, ki se je z zmagovalcem Jordijem Ribero že začela, po njej pa govoril o tem, da bi za pomoč morebiti potreboval psihologa, kar je močno spominjalo na tiste januarske dni leta 2016 po zgodnjem slovesu od Wroclawa in evropskega prvenstva na Poljskem.
Dosežka sta neprimerljiva in podobi reprezentance tudi. Vujović bi moral še bolj polaskati Španiji, ki je slovensko igro brala kot poletni roman in s tekmecem, ki ji je preprečil pot v Rio opravila s presenetljivo lahkoto. Igralci so se gotovo zavedali vseh svojih napačnih gibov, izpeljanih akcij in manj odločnih obramb in zdaj morajo vse to prespati, si zapomniti, hkrati pa pozabiti, kako so zapustili Metz.
Naslednji tekmec v osmini finala je Rusija, ki že dolgo ni več velesila, na rokometnem zemljevidu nastopa le z nekaj posamezniki, nikakor pa kot moštvo. Četrtfinale je uresničljiv cilj in igralci tudi vedo, da bi brez njega njihovo prvenstvo v Franciji ostalo prvenstvo zmag proti Islandiji, Angoli, Makedoniji.
Vsaka je lepa, a štejejo le velike.
