Verjeli, gradili, garali in igrali

foto: Ben Tavener

Teden, ki se izteka, je prinesel številne novosti v slovenski in svetovni prostor. Dobili smo zmagovalca svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji, izbrali smo pa tudi še bolj pomembnega domačega zmagovalca predčasnih volitev. Je pa teden prinesel tudi nekaj nesnage, zato ga je v Petkovi centrifugi opral Boris Žgajnar.

Med bleščečo Ljubljano in degradiranim Prekmurjem

foto: Bobo

Globalizacija pod vprašaj postavlja ne samo samozadostnost nacionalnih držav pač pa tudi oblikovanje nacionalnih identitet. Kakšna je prihodnost nacionalnih držav, v kolikšni meri še lahko obvladujejo svoj lasten prostor, bodo še vedno lahko zagotavljale družbenoekonomski razvoj in socialno varnost državljanov in v kolikšni meri se bodo morale prilagajati nadnacionalnim integracijskih procesom v prihodnosti?

Država vs. korporacije

“V času hiperkapitalizma države dobivajo pomembnejšo vlogo. Vse bolj očitna je bitka med tržno-kapitalskimi interesi in interesi prebivalcev, delavcev, manjšin … Žal države izgubljajo bitko s korporacijami,” med drugim razmišlja glasbenik in kolumnist Miha Blažič N`toko.

Periferija proti centru

“Resnico o politiki nam pove razmerje, meja med periferijo in centrom. Na eni strani imamo bleščečo Ljubljano, na drugi pa degradirano Prekmurje,” pravi dr. Luka Omladič z Oddelka za filozofijo FF v Ljubljani.

Uporabnost nacionalne države

“Nacionalna država danes ne more več obvladovati svojega teritorija, a vstop v globalizacijo brez priznanja ni mogoče. Slovenija je imela srečo, da je dobilo svojo lupino, državo, a je vprašanje, če znamo to “napravo” dovolj dobro uporabljati,” meni sociolog, prof. dr. Rudi Rizman.

Etnična homogenost je mit

“Bolj kot je država nenaklonjena kulturni in narodni drugačnosti, večje bodo težnje teh skupnosti po samostojni poti,” pa o ustvarjanju novih držav razmišlja dr. Petra Roter.

“Nobeni vladi ne zaupam!”

Nataša Pirc Musar

foto: Bobo

Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani. A število pritožb in zadev v obravnavi še vedno ostaja na visoki ravni. Sama poudarja, da so v zadnjih letih postali najbolj zaupanja vredna institucija v državi.

 Nataša Pirc Musar: “Nikoli nisem prekoračila svojih zakonskih pristojnosti!”

 

Varuh vas posluša

Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

foto: MMC RTVSLO

Z Varuhom pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ladom Ambrožičem o posebnih pritožbah, ki se znajdejo na njegovem naslovu. Teh ni malo in ne samo, da v večini primerov niso utemeljene, so tudi anonimne …

Dušan Vučko: “Treba se je zavedati, da vseh situacij žal ne bomo mogli rešiti”

V zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo tako zgoščenega urnika za izražanje ljudske volje. Evropskim volitvam, ki so bile pred desetimi dnevi, v nedeljo sledi referendum o arhivih, čez dober mesec dni pa izredne državnozborske volitve.

Julija bo veliko ljudi na dopustu in najbrž se bo največ volivcev do zdaj odločilo za predčasno glasovanje (8., 9. ali 10. julija), glasovanje izven kraja bivanja v Sloveniji ali pa po pošti iz tujine.

V tem primeru mora posameznik na Državno volilno komisijo (DVK) do 12. junija poslati obvestilo o glasovanju iz tujine, na začasni naslov pa bo nato volivec prejel vso potrebno dokumentacijo za glasovanje po pošti iz tujine.

Kaj storiti, če volivec ne ve, kje natančno bo dopustoval v času volitev?

Direktor DVK Dušan Vučko priznava, da nekaj vprašanj ostaja odprtih. “DVK je včeraj ocenila, da bi lahko takemu volivcu izjemoma volilno gradivo dali, pri čemer pa poudarjam – obvestilo o tem, da želi glasovati po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, je obvezno, na podlagi tega obvestila seveda vsakemu volivcu, ki želi glasovati po pošti, izda upravna enota ali notranje ministrstvo volilno karto. Posledica takega dejanja seveda je, da volivec na volišču ne bo mogel glasovati, ker s tem preprečujemo dvojno glasovanje.”

Dodaja, da se morajo še odločiti, ali to dopustiti do te mere, “da se ne bi obregnili niti, od kje je volivec pošiljal glasovnico z volilnim gradivom.” Odločitev glede takšnih primerov bodo sprejeli v naslednjih dneh. “Takega volilnega gradiva ne bomo mogli pošiljati po pošti, ampak ga bo moral volivec prevzeti bodisi na DVK ali pa po dogovoru na okrajni volilni komisiji z vročilnico, da bomo sigurni. Veste, te stvari niso tako enostavne, lahko nam uide duh iz steklenice.”

Vučko poudarja, da poskuša DVK odločbe razlagati v korist volivcev, “vendar je treba pri volilnih postopkih včasih obdržati tudi nek formalizem, ki je nujno potreben. Treba se je zavedati, da vseh situacij žal ne bomo mogli rešiti.”

Medena prihodnost

foto: Miha Švalj

Težave naših čebel(arjev)

Slovenski čebelarji bodo imeli po napovedih strokovnjakov kljub dejstvu, da v minulih mesecih nismo bili priča številčnejšim pomorom čebel, letos znatne izgube pri količini pridelanega medu. Poglavitni razlog za to so vremenske razmere (po začetni spomladanski vročini nekoliko nižje temperature in precej padavin), obenem pa naši sogovorniki svarijo tudi pred zajedalcem varojo, ki se razmnožuje v panjih in lahko pomori dobršen del čebeljih družin. Svoj pečat je pustil tudi letošnji žled, ki je na nekaterih območjih v državi poškodoval določene rastline in jim tako onemogočil medenje.

Za kakovosten slovenski med smo odgovorni vsi

V Petkovi izvidnici izpostavljamo temeljne izzive, s katerimi se bodo v prihodnjih letih in desetletjih spopadali naši čebelarji, ob pomoči sogovornikov iz stroke komentiramo nove, alternativne pristope k čebelarstvu (urbano, sonaravno čebelarjenje) ter se skupaj učimo o pridelavi medu in življenju čebel – enem večjih bogastev, ki ga utegnemo ob nesmotrni rabi strupov in gnojil, pa tudi nasploh ob onesnaževanju okolja, tudi izgubiti.

Raziskovalni čebelnjak

V distribucijskem centru enega od diskontnih trgovcev blizu Lukovice so v partnerstvu s Čebelarsko zvezo Slovenije predstavili raziskovalni čebelnjak, zgrajen za proučevanje vpliva okolja na čebelje pridelke, analizo kakovosti njihovih pridelkov ter razvoj priporočil v prehrani ljudi.Včeraj ga je obiskal tudi Miha Švalj, ki se je tam najprej o raziskovalnem čebelnjaku najprej pogovarjal s svetovalko  javne svetovalne službe v čebelarstvu Natašo Lilek in nato še o aktualnih težav v čebelarstvu s predsednikom Čebelarske zveze Boštjanom Nočem.

Čebelarski krožki

Na osnovnih šolah po Sloveniji tudi najmlajši ohranjajo slovensko tradicijo. Enkrat na teden se s čebelami srečujejo v teoriji in praksi.

Več o projektih in dejavnostih čebelarskih krožkov si lahko preberete na spletni strani.

Čebelarski učni poligon

Na posestvu srednje kmetijske šole Grm v Sevnem pod Trško Goro pri Novem mestu so pred dnevi odprli čebelarski učni poligon. Krožna učna pot s številnimi medovitimi rastlinami je namenjena različnim obiskovalcem. Poleg čebelnjaka z vso pripadajočo opremo so na poligonu uredili tudi prostor za čmrlje in hotel za druge koristne žuželke.

Ohranjanje kranjske sivke in alternativni pristopi k čebelarjenju

Profesor Janko Božič iz nevroetološkega laboratorija biološkega oddelka ljubljanske Biotehniške fakultete pojasnjuje vpliv vremena, naravnih katastrof in rabe pesticidov na naše čebele ter komentira nekatere alternativne oblike čebelarjenja.

Dr. Ivan Leban: “Naše fakultete bi morale bolj sodelovati!”

dr. Ivan Leban

Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.

“Kolegi na Agenciji pravijo, da nisem najbolj odločen vodja, da nimam menedžerskih znanj.”