Konoplja na recept?

Država nagovarja nevladne organizacije naj se obrnejo na farmacevtsko industrijo

Foto: Bobo

Foto: Bobo

V Murski Soboti je priprt aktivist na področju politike do drog in zagovornik medicinske uporabe konoplje Božidar Radišič. Prvi, da se razen manjše atrofije mišic, ki jo doživlja, počuti dobro. Že od 21. septembra, ko so ga priprli zaradi nekaj sadik konoplje, z mehko obliko gladovne stavke (uživa le minimalno količino solate in naravne sokove) opozarja na napake, za katere je prepričan, da se dogajajo v njegovem postopku in po njegovem nedopustne zadeve, ki se dogajajo na področju drog, predvsem konoplje.

Pravi, da goji konopljo, ker je noče kupovati. “Marihuana na črnem trgu je dostikrat okužena.” Opozarja na veliko škodo, ki jo povzroča represivna politika do konoplje, saj država za sodne postopke in preganjanje uživalcev konoplje porabi na milijone evrov. Politika do konoplje njegovem mnenju neupravičeno drugačna od politike do alkohola in tobaka. “V zgodovini ni še nihče umrl zaradi predoziranja s konopljo.”

Božidar Radišič je prepričan, da je zaprt zaradi svojega nekritičnega odnosa do konoplje in aktivnega zagovarjanja konoplje. "To pomeni ukinitev svobode govora," še dodaja (foto: Gorazd Rečnik).

Konoplja = kokain = heroin?

Konoplja je v prvi skupini prepovedanih drog skupaj s heroinom in konopljo, zato je ni mogoče uporabljati v medicinske namene. Na ministrstvu za zdravje to opravičujejo s konvencijo OZN iz leta 1961.

Vse več uporabnikov marihuane se obrača na centre za zdravljenje odvisnosti

Psihiater  Andrej Kastelic s Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana pravi, da k njim prihaja tudi vse več uporabnikov konoplje. Meni, da bi dostopnost konoplje morali omejiti na podoben način kot pri alkoholu.  “Verjetno je tako stopenjsko kriminalizacijo treba narediti na vse droge, tudi glede na njihovo nevarnost. In tu je marihuana nedvomno manj škodljiva kot druge droge.”

Zdravila s kanaboidi bolniki kupujejo v Avstriji 

Anesteziologija Slavica Lahajnar Čavlovič z onkološkega inštituta Ljubljana pravi, da vse več onkoloških bolnikov uporablja kanaboide: “Raziskave kažejo, da je bolečine manj, da bolniki potrebujejo manjše količine opioidov in drugih zdravil za zdravljenje bolečine. Marihuana tudi zmanjšuje slabost in bruhanje zaradi kemoterapije ali jemanje opiodov, izboljšuje tudi počutje in zmanjšuje anksioznost. Prav tako izboljša apetit in blaži simptome anoreksije in kaheksije pri aidsu ali raku. Zmanjša tudi spastičnost pri multipli sklerozi in zviša pritisk pri glavkomu.”

Slavica Lahajnar Čavlovič meni, da jemanje zdravil iz konoplje bolnikom predstavlja predvsem občutek, da so sami naredili nekaj zase, da lažje in boljše obvladujejo življenjsko situacijo. Hkrati opozarja, da je bilo narejeno še premalo raziskav pri uporabi kanaboidov, da bi lahko ugotovili dolgoročne nezaželene učinke. “Kar sicer velja tudi za druga zdravila, recimo za opioide.”

V letu 2011 so lekarne v breme zdravstvene zavarovalnice izdale za 7.758.702 evrov opioidov

Zdenka Čebašek Travnik opozarja na pravico do zdravljenja, ali se bolnik lahko sam odloči, s katerim zdravilo se bo zdravil ali ga odklonil. “Vemo, da pri nekaterih boleznih konoplja zanesljivo pomaga z manj škodljivimi stranskimi učinki.

Varuhinja človekovih pravic izpostavlja tudi vprašanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi morala zdravilo iz konoplje plačati zavarovalnica. “Uporabniki drugih prepovedanih drog, predvsem opioidov, iz zdravstvenega zavarovanja dobijo plačano nadomestno obravnavo, za ljudi, ki bi potrebovali zdravilo iz konoplje pa te možnosti ni.”

Imajo ljudje pravico uporabljati zdravila iz konoplje?

Moj odgovor je nedvomno da, še posebej, ker so mi nekatere raziskave na to temo znane,” suvereno odgovarja varuhinja.

Bolnik z redko boleznijo ALS, je po poizvedovanju na spletu v Avstriji kupil zdravilo s konopljinim oljem. Cena 100 ml stekleničke zdravila je znašala 180 evrov, moral pa je plačati tudi 50 evrov za recept. Po nekaj dneh uporabe so izginile otekline sklepov, ki so postali prožni in gibljivi. Zaradi sproščujočega učinka zdravila sčasoma opustil ostala pomirjevala, ki imajo v primerjavi z oljem konoplje katastrofalne stranske učinke, dodaja.

Mojca si s kajenjem marihuane lajša težave zaradi multiple skleroze.

Prižgem en džoint, naredim tri dime, se zrelaksiram in potem zaspim. Ker zdravila imajo stranske učinke, na katere ne morem vplivat. Prej ko sem jemala analgetike, sem zaradi njih morala jemati tudi zdravila za želodec. Odkar se poslužujem marihuane, ne potrebujem teh zdravil.” Mojca pravi, da naredi tri dime enkrat na tri, štiri mesece. “Moraš biti dosleden sam do sebe. Tako kot pri zdravilih, saj tudi zdravila ne jemo kar tako.

Ker je konoplja prepovedana, se Mojca počuti nelagodno. “Jaz to jemljem kot zdravilo. Vsekakor bi bilo lažje iti v lekarno, pa čeprav bi bilo treba plačati za to. Ne pa da se počutiš, kot da si sumljiv, kot da si kriminalec. To je velik zadržek, zaradi katerega veliko bolnikov ne poseže po tem.”

Država se bo morala lotiti tudi vprašanja dekriminalizacije konoplje

Zdenka Čebašek Travnik pravi, da je kriminaliziranje uporabnikov in tistih, ki konopljo doma gojijo za svoje potrebe, nesorazmerno v primerjavi z ukrepi proti tistim, ki na veliko trgujejo z nedovoljenimi drogami.

Višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Aleksander Kranjc opozarja, da pri nas ni točno določena meja med prekrškom in kaznivim dejanjem. Izpostavi Češko, kjer je točno določeno, koliko droge ima lahko posameznik za lastno uporabo. »Mislim, da lahko ima 10 gramov marihuane za lastno uporabo in 5 sadik, ki jih goji na domu ali tam, kjer ima sam nadzor nad tem. V Sloveniji tega za zdaj še ni, tako da ne moremo določiti točne količine, kdaj je prekršek in kdaj kaznivo dejanje.«

Globalna komisija za droge kot glavni vzrok za probleme navaja svetovno vojno proti drogam

Med načeli in priporočili za drugačno politiko na področju drog komisija med drugim navaja končanje kriminalizacije, marginalizacije in stigmatizacije uporabnikov drog ter usmeritev represivnih ukrepov zlasti na nasilne kriminalne organizacije.

Kranjc pravi, da policija glede na zakon ne dela razlik, ali je kaznivo dejanje povezano s heroinom, kokainom ali konopljo. “Vse do takrat, dokler bo konoplja prepovedana droga, bodo policisti izvajali represijo pri preprodaji in gojenju konoplje.” Na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo ne vodijo statistik po posameznih vrstah prepovedanih drog. Enako velja za povratnike in uspešnost obstoječe kaznovalne politike.


Legalizacija uporabe zdravil iz konoplje v medicinske namene je odvisna od farmacevtske industrije

Na Ministrstvu za zdravje pravijo, da postopke za registracijo zdravil iz konoplje mora sprožiti farmacevtska industrija. Zainteresirani javnosti in nevladnim organizacijam na tem področju tako svetujejo, da se obrnejo na farmacevtsko industrijo.