V materinstvu ne potrebujemo herojstva

"Pritiski podobe idealne matere so neverjetni. Ženske imajo redko par rok, ki bi jim priskočil na pomoč."

foto: Lieven SOETE, Flickr

Ljudje, ki zbolijo za depresijo so še vedno, bolj kot ne, stigmatizirani, ženske s poporodno depresijo še toliko bolj – zlasti ob splošnem prepričanju, da je materinstvo vendarle samo obdobje neskončne sreče, radosti in veselja.

“Zgodnje materinstvo je izjemno zahtevno obdobje, ko se mame v popolnoma drugačnem vsakdanjiku kot prej, prilagajajo povsem neznanim potrebam novorojenčka. Ena največjih sprememb v življenju prinaša tudi negotovost, utrujenost, slabo razpoloženje, nespečnost. Ti občutki večidel po nekaj dneh minejo, a če vztrajajo, če je ženska kar naprej jokava, brezvoljna, če ne more vzpostaviti stika z otrokom, je treba pomisliti na depresijo ali tesnobo.” – dr. Zalka Drglin, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Pritiski podobe idealne matere so izjemno veliki, družba pričakuje zadovoljne, srečne in optimistične ljudi, a družinsko življenje od taiste družbe ne dobiva dovolj pozornosti in podpore.

Duševne stiske v zgodnjem materinstvu so pogoste.

Poporodna depresija ali tesnobnost se najpogosteje pojavita od štiri do šest tednov po porodu, večinoma trajata od tri do šest mesecev. Ocenjujejo, da po porodu vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta depresivni in/ali tesnobni.

Ženske si zaslužijo najboljšo pomoč, ki jo lahko dobijo.

A najprej morajo težave prepoznati. Pomoči, ki je na voljo, je več vrst, za kakovostno reševanje duševnih stisk v poporodnem obdobju pa bi bilo treba vzpostaviti mrežo usposobljenih strokovnjakov po vsej Sloveniji.