Ime tedna je postal Marijan Kogej, najizkušenejši član idrijske godbe, ki enega najstarejših pihalnih orkestrov v Evropi s svojim klarinetom bogati že 75 let, sam pa pravi, da mu muziciranje pomeni vse, sicer bi se mu že zdavnaj odrekel. Godbeno društvo rudarjev Idrija letos obeležuje 360 let glasbe, tradicije in tovarištva.
Ime meseca aprila je postala Lara Ulčakar, raziskovalka, ki je skupaj z ekipo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko prvič javno demonstrirala tako imenovano kvantno prepletenost. Ponovitev zgodovinskega eksperimenta, ki so ga pripravili ob mednarodnem letu kvantne fizike, potrjuje pravilnost kvantnega opisa sveta in odpira vrata varni kvantni komunikaciji.
Začetek poletja. Modro nebo. Odlična družba in tvoja najljubša glasba.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Verjetno se vsakdo izmed nas kdaj vpraša, kdo so bili naši predniki. Pretekli rodovi, o katerih se je ustno izročilo izgubilo in o katerih nam tudi naše babice ne znajo več ničesar povedati. Zelo dober vir informacij so civilni in cerkveni matični arhivi z matičnimi knjigami z zapisanimi rojstvi, smrtmi in porokami, ki so v večini že dostopne na spletu. Zadnja leta narašča tudi analiza sline oziroma analiza DNK, ki nam lahko pove, katerim etničnim skupinam pripadamo. Prek obstoječih baz podatkov vzorcev DNK pa lahko pridemo tudi do nam neznanih še živečih sorodnikov. Več o tem nam je povedal profesor doktor Damjan Glavač, vodja Oddelka za molekularno genetiko pri Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoji zgodbi o iskanju prednikov pa sta nam zaupali prijateljici Martina Horvat, ki ima v svojem družinskem drevesu več kot 90 tisoč ljudi, in Alenka Viceljo, druga sestrična v 12. kolenu znamenitega italijanskega slikarja Tiziana.
Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.
310 epizod