“Samomor je nalezljiv, zato je tako nevaren”

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora

Foto: Ozara

Foto: Bobo

Foto: Bobo

443 parov odtisov čevljev na osrednjem mariborskem trgu bo ob Svetovnem dnevu  preprečevanja samomora opozorilo na število tistih, ki  v lanskem letu niso našli drugačne  poti za reševanje svojih stisk.

Vseh  teh, tako dokončnih odločitev,  nikoli ne bomo mogli preprečiti, bi bilo pa število samomorov bistveno manjše, če ne bi bile duševne stiske v naši družbi tako zelo stigmatizirane in če bi bila obravnava duševnih bolezni v javnosti sprejemljivejša in lažje dostopna.

Prof. Diego de Leo, oče svetovnega dne opozarjanja na problematiko samomorilnosti tudi pri nas: “Slovenija je ena od držav, ki ima dolgo tradicijo samomorilnosti in to je treba spremeniti. Moj osebni stik s Slovenijo pa je bolj sentimentalen; Andrej Marušič je bil moj dober prijatelj, njegov odhod me je zelo prizadel, zdelo se mi je, da me je njegova družina potrebovala in zato sem bil tukaj. Ampak tukaj sem tudi zato, ker Slovenija dejansko ima težave in to je seveda razlog za začetek aktivnosti. Zato smo tudi ustanovili raziskovalni center.” 

 Profesor de Diego De Leo, ste eden najbolj prepoznanih suicidologov na svetu, med drugim pa ste tudi vodja Slovenskega centra za raziskovanje samomora. Kako ste prišli v Slovenijo. Upam da ne samo zato, ker smo dober primer za študije samomora?

To bi lahko bil dober razlog, moje delo je, da pomagam tam, kjer me potrebujejo. Slovenija je ena od držav, ki ima dolgo tradicijo samomorilnosti in to je treba spremeniti. Moj osebni stik s Slovenijo pa je bolj sentimentalen; Andrej Marušič je bil moj dober prijatelj, njegov odhod me je zelo prizadel, zdelo se mi je, da me je njegova družina potrebovala in zato sem bil tukaj. Ampak tukaj sem tudi zato, ker Slovenija dejansko ima težave in to je seveda razlog za začetek aktivnosti. Zato smo tudi ustanovili raziskovalni center. Če hočete ustrezno posredovati, morate delovati lokalno. Samomor ni bolezen, zato nima enakih lastnosti povsod po svetu. Med državami so ogromne razlike, nekatere so značilne prav za določene narode. Slovenija je na primer dežela, v kateri so ljudje bolj zaprti, nagnjeni k samo-izolaciji in to je gotovo velik dejavnik tveganja. V deželah, kjer so ljudje bolj odprti, kjer si bolj upajo pokazati svoja čustva in tudi napake, je tveganje manjše. Gre torej tudi za kulturne dejavnike. Skratka – lokalne raziskave so zelo pomembne, na njihovi podlagi potem pride do preventive.

Slovenija je torej država, v kateri ima samomor tradicijo. Je nekaj, kar obstaja že dolgo časa in to pomeni, da bo verjetno obstajal še naprej. Številke se le počasi spreminjajo. Je tradicijo sploh mogoče spremeniti?

Je mogoče. Veste, svet se nasploh spreminja. Tudi internet ima veliko vlogo pri tem. Globalizacija povzroča, da vsi vemo vse o vseh. Vsak lahko izbira tisto, kar mu je všeč. Ne vem pa še, ali je to dobro ali slabo. Ne vem, kaj se bo zgodilo; vse se tako hitro spreminja, da težko delamo hipoteze o prihodnosti na podlagi tistega, kar že poznamo.

Samomore se da preprečiti, pravite. Verjetno je ravno zato tako pomemben današnji dan – svetovni dan preprečevanja samomora – katerega oče ste (mimogrede) ravno vi. Da se o tem govori?

Diego de Leo (Foto: MMC)

Diego de Leo (Foto: MMC)

Tako pomemben je ravno zato, ker o samomoru končno govorimo brez strahu pred njim. Priznamo si, da je samomor del naše družbe, da obstaja in povzroča trpljenje ljudi. Svojcem, pa tudi tistim redkim, ki preživijo, se življenja drastično spremenijo. Veste, samomor je na nek način nalezljiv, zato je tako nevaren. Ljudje dobijo primer. Zato ga je treba izolirati, zmanjšati. Ko nam uspe to, se to seveda pozna v celotni državi. In to hočemo storiti

Če je samomor nalezljiv, bi bilo potem bolje o njem sploh ne govoriti. Spomnim se celo, da smo se na radiu izogibali poročanju o samomorih ravno zato, da ne bi koga spodbudili k temu. Torej – govoriti o samomoru na glas ali raje ne?

Mislim, da je pomembno govoriti o samomoru, zato tudi je nastal ta dan, da opozarjamo na ta fenomen. Je pa treba biti pazljiv; veste, niso vsi ljudje enaki, v enakem duševnem stanju. Nekateri so zelo ranljivi, zato je treba z njimi govoriti drugače. Ko govorite z nekom, ki trpi za kakšno obliko duševne motnje, je to lahko zelo tvegano. V naši družbi so duševne motnje še vedno zelo stigmatizirane, zato se o tem ne govori – žal. Druga zelo ranljiva skupina so ljudje, ki že po definiciji ne morejo biti uravnoteženi, to so mladi, ker še nimajo potrebnih življenjskih izkušenj in je njihov svet še črno-bel. Njihove reakcije so zelo impulzivne, zato je treba biti pri njih še toliko bolj pazljiv. Latinci bi rekli – Cum grano salis:  Torej, v pristopu do samomora ne sme biti posploševanj.

Ste vi, profesor de Leo, kdaj tudi sami pomislili na samomor?

Če sem sam kdaj razmišljal o samomoru? Seveda sem. Že 30 let se ukvarjam s samomori, sem psihiater in psihiatri smo nekoliko posebni ljudje. Pogosto smo nagnjeni k samo-terapiji. Veste, samomor je ena najbolj kompleksnih stvari na svetu in zato ga je fascinantno, celo očarljivo raziskovati … Moje življenje je opustošila prometna nesreča, v kateri sta umrla oba moja sinova. Poiskati smisel življenja po tej nesreči je bilo neverjetno težko. Kakorkoli, srečo sem imel, da sem živel v družini, ki mi je lahko pomagala. Priznam – bil je ogromen izziv. Skoraj nepremostljiv. Torej – ja, sem pomislil na samomor. Veste, poleg religije so otroci najlažji način, na katerega osmislite svoje življenje. Če se ne splača živeti zase, morate živeti vsaj zaradi njih. Ko sem sam ostal brez tega razloga, sem se moral res potruditi, da sem našel drugega. K sreči svoje delo opravljam z veliko strastjo, ljudje me zelo zanimajo. Pomoč tistim, ki jo potrebujejo, mi daje smisel življenja. Včasih tudi to ni dovolj, ampak vztrajam.

V Ozari pripravili mobilno aplikacijo, namenjeno prepoznavanju samomorilne ogroženosti

Foto: Ozara

Foto: Ozara

V društvu Ozara Slovenija  bodo ta dan na mariborskem Trgu Leona Štuklja pripravili posebno obeležje,  stavljeno iz  natanko 443 parov odtisov različnih obuval, po en par za vsakega umrlega zaradi samomora v letu 2012. Odtisi bodo izdelani iz posebnega fluorescentnega materiala, ki čez dan zbira sončno svetlobo in jo nato v temi oddaja. Natanko ob 21. uri, ko se bo ugasnila razsvetljava, pa bodo predstavniki društva skupaj s prostovoljci in ostalimi zbranimi zasedli odtise ter mirno, v popolni tišini in temi stali nekaj več kot sedem minut, torej po eno sekundo za vsakega umrlega.

V skupnem spominu na  pametnih mobilnih telefonov predstavniki Ozare pozivajo, da v tem času zaženejo posebno aplikacijo, s katero bo zaslon uporabnikovega telefona navidezno spremenila v gorečo svečo. Posebna aplikacija za mobilne telefone, ki je ena izmed prvih tovrstnih na svetu, je namenjena izboljšanju prepoznavanja samomorilne ogroženosti, poleg tega pa ponuja kontaktne podatke o službah pomoči ter druge pomembne informacije.

S prižigom svečke na telefonu in tudi sicer pomeni tudi odziv na poziv Mednarodnega združenja za preprečevanja samomora, ki ljudi po vsem svetu na ta dan poziva, da prižgejo svečko v spomin na vse umrle zaradi samomora. Več infomracij najdete na spletni strani društva Ozara Slovenija.

Če ste v stiski, pokličite:

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24 ur na dan)
116 111 – TOM, telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)
080 11 55 – SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja