Smo na pragu privatizacije vode?

foto: Bobo

Predlog evropske direktive o koncesijah namreč ureja tudi koncesije pri oskrbi z vodo. Slovenska javnost o predlogu evropske direktive o koncesijah ne ve skoraj ničesar, v Nemčiji in Avstriji pa predlog dviga prah v javnosti. Cornelia Maier iz krovne avstrijske okoljevarstvene organizacije Umweltdachverband pravi, da je voda javno dobro, ki mora biti na razpolago vsem, zato z njo ne bi smeli trgovati in ustvarjati dobička. »Ta direktiva je nevarna, saj prinaša možnost privatizacije vode.«

Evropska komisija: »Gre za odločitev lokalne oblasti«

Tiskovni predstavnik evropske komisije Stefaan De Rynck zanika trditve, da gre za tiho privatizacijo vode. »Za ta predlog smo se odločili, ker želimo lokalnim oblastem zagotovili polno pravno podlago za to, da lahko še naprej oskrbujejo vodo prek javnega podjetja. Če pa to želijo početi z zasebnim kapitalom ali v okviru javno-zasebnega partnerstva, pa jim prav tako želimo dati zagotovilo, da bodo to lahko počele popolnoma zakonito.«

 Vodo hočejo spremeniti v tržno blago

Dr. Lučka Kajfež-Bogataj z biotehniške fakultete pravi, da je škoda, da se bolj ne poglobimo v možne nevarnosti in pasti direktive. Pravi, da če vse skupaj ne bo izpeljano dobro, bodo vodo imeli samo še tisti, ki jo bodo sposobni plačati. »Prakse po svetu kažejo, da je šlo pri javno-zasebnih partnerstvih in koncesijah za hiter zaslužek.«

Nobelova nagrajenka dodaja, da so multinacionalke, ki se ukvarjajo z vodo, dobro zlobirane v EU. »Ravno pri predlogu te direktive je šlo za očitke, da je komisija, ki je to pripravljala, sestavljena zelo neuravnoteženo predvsem iz tistih, ki so to želeli dolgoročno izkoristiti sebi v prid. Te stvari postavlja v ospredje tudi svetovna banka, mednarodni denarni sklad in OECD.«

»Republika Slovenija podpira sprejem direktive«

Na ministrstvu za finance pravijo, da ne gre za privatizacijo. Sicer pa morebitna privatizacija družb kot takih po njihovem mnenju ne bi smela vplivati na kakovost storitve, prav tako kot ne na višanje cen. »V Sloveniji je cena komunalnih storitev regulirana, zato ni možno, da bi se cene nenadzorovano povišale,« menijo na ministrstvu.

Podpora brez javne razprave

Direktor javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Krištof Mlakar pravi, da javna podjetja dobiček vračajo v omrežje, osnovni interes koncesionarja pa bi bil dobiček. S predlogom direktive v VO-KA niso bili seznanjeni, prav tako kot ne v društvu vodarjev Slovenije. Predsednica doktorica Lidija Globevnik si želi, da bi razprava bila čim bolj odprta. »To je spet eden od poskusov prodora zasebnega sektorja, tega neoliberalnega pogleda na sistem, v javne zadeve držav, ki tega ne bodo prepoznale kot nevarnost. Gre za infiltracijo v sisteme izvajanja naročil za izvajanje javnih služb in pooblastil države.«

Predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo mag. Dejan Židan opozarja, da brez razprave Slovenija ne more imeti stališča do direktive.

Privatizacija vode kot del velikega neoliberalnega projekta

Dr. Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije je v obdobju vladavine Margaret Thatcher, ki je privatizirala tudi vodo, bival v Angliji in pravi, se je zaradi privatizacije zmanjšalo sredstva za investicije, zmanjšalo se je število zaposlenih in zmanjšale so se plače. Jeffs opisuje, da se v Angliji, kjer so privatizirali vodo, cena vode zvišuje, na Škotskem, kjer pa je ostala v javni lasti, cena ostaja ista. Rezultat privatizacije vode je jasen: »Zmagovalec je samo eden. Zmagovalci so v tem primeru multinacionalne korporacije, ki nimajo drugega interesa kot ustvariti dobiček.«