Iskanje
Pred devetošolci je le še nekaj odločilnih dni do zaključka osnovnošolkah obveznosti. So prva generacija, pri kateri je uspeh pri nacionalnem preverjanju znanja lahko vplival na vpis v srednjo šolo, kar je dodalo še nekaj dodatnega stresa. O zaključku pomembnega življenjskega obdobja, šoli, ocenah in pritiskih so razmišljali devetošolci OŠ Dobrova.
Enajst tisoč 16 dni po prvem koncertu Siddharte, je čas še za en prvič. Prvič na strehi Radia Slovenija. Za začetek, skok v zgodovino. Bila je kaseta. Ne vem, kdo, verjetno ali Tomi ali Boštjan, sta jo je dala očetu, ki jo je dal Mirti, ki jo je dala meni. Ko sem jo vračal sem ji rekel, da obeta, a bo treba še malo trenirat in delat. Ne vem, kakšno sporočilo je od mene priromalo do takrat post najstnikov, a ga niso upoštevali. Ker so delali in trenirali ogromno. To je bil moj prvi stik s Siddharto. Siddharta so bili tudi Primož, Cene in Tomaž. S Siddharto je že nekaj časa Nejc. Siddharta so Jani, Primož, Boštjan in Tomi.
Začetek poletja. Modro nebo. Odlična družba in tvoja najljubša glasba.
Tomi, Boštjan, Primož in Jani se spominjajo prvenca ID. O prehodu iz angleščine v slovenščino. O skladbi Pot v X in Videospotnicah. O kavbojkah in štrikanih puloverjih ter o nalakiranih nohtih. Ter o bežanju iz Cankarjevega doma po nastopu na Viktorjih z Vladom Kreslinom. V aplikacijah za podkaste se naročite na podkast Pot do X. To ni le podkast. To je zvočno potovanje po krvi, znoju, riffih in (r)evoluciji. Siddharta, kot je še ne poznate. Scenarij: Goran Vojnović Produkcija: Jernej Sobočan in Gašper Andrinek Zvočna podoba: Vladimir Jovanović Branje: Andrej Karoli, Matej Rus, Lidija Hartman in Jure Franko
Teden gibanja se ne bi mogel začeti ob primernejšem času. Kajti prejšnji teden so v Ljubljani zastavili novo avtobusno in železniško postajo. Nekateri so se razjezili, ker so v časovno kapsulo v temeljih zakopali madžarske časopise in s tem napovedali madžarsko okupacijo; kar pa za nas, ki spremljamo predvolilne ankete, tako ali tako ni nič novega. Drugi se jezijo, ker bo padla stara avtobusna in železniška postaja, mi, kot apologeti krute realnosti, pa se sprašujemo, čemu bo Ljubljani avtobusna in železniška postaja? Namreč; avtobusi in vlaki v Ljubljano sicer vozijo, prispejo pa bolj redko. Če pa že prispejo, je potovanje zelo zanimivo. Vstopiš v Mariboru na vlak, v Ljubljano pa prispeš z avtobusom, oziroma se na poti zgodi nešteto kombinacij med obema vrstama prevoza. Ampak lepo po vrsti in predvsem – kar je nujna lastnost tako za medije kot za prometno infrastrukturo – potrpežljivo.
Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?
