Iskanje
Verjetno se vsakdo izmed nas kdaj vpraša, kdo so bili naši predniki. Pretekli rodovi, o katerih se je ustno izročilo izgubilo in o katerih nam tudi naše babice ne znajo več ničesar povedati. Zelo dober vir informacij so civilni in cerkveni matični arhivi z matičnimi knjigami z zapisanimi rojstvi, smrtmi in porokami, ki so v večini že dostopne na spletu. Zadnja leta narašča tudi analiza sline oziroma analiza DNK, ki nam lahko pove, katerim etničnim skupinam pripadamo. Prek obstoječih baz podatkov vzorcev DNK pa lahko pridemo tudi do nam neznanih še živečih sorodnikov. Več o tem nam je povedal profesor doktor Damjan Glavač, vodja Oddelka za molekularno genetiko pri Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoji zgodbi o iskanju prednikov pa sta nam zaupali prijateljici Martina Horvat, ki ima v svojem družinskem drevesu več kot 90 tisoč ljudi, in Alenka Viceljo, druga sestrična v 12. kolenu znamenitega italijanskega slikarja Tiziana.
Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.
Začetek poletja. Modro nebo. Odlična družba in tvoja najljubša glasba.
So med epidemijo covida-19 novinarke in novinarji odgovorno uresničevali svoje poslanstvo, delovali v javnem interesu, bili dovolj kritični, so se upirali pritiskom, poskusom cenzuriranja in omejevanja medijske svobode, so ohranili svojo neodvisnost? Kako je epidemija vplivala na novinarstvo in položaj medijev v postkovidnem obdobju? O tem govorijo Mitali Mukherjee, novinarka, pisateljica in direktorica Reutersovega inštituta za novinarske študije Univerze v Oxfordu, znanstveni novinar Mićo Tatalović, ki že vrsto let živi in dela v Združenem kraljestvu, sicer pa je z Reke na Hrvaškem, in Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije. V občutljivem času, ko je javnost potrebovala kakovostne medije in verodostojne, preverjene informacije, ko so bile razmere za novinarsko delo zelo težke, je slovenska vlada novinarjem in medijem napovedala vojno. Prestali smo tudi to preizkušnjo!
Izteka se praznični teden. V jabolko razredne zavesti je zagrizel Gorazd Rečnik "Čeprav so se v nekaterih komercialnih medijih pojavile dezinformacije, da je porcija čevapčičev na Rožniku stala osem evrov, naši zanesljivi viri poročajo, da je delavski razred za to porcijo ob kresu dejansko moral odšteti devet evrov. In medtem ko ljudstvo, ki nima te sreče, da bi se med prazniki nastavljalo soncu na kakšni lepi plaži, odšteva kovance za pivo po štiri in čevapčiče po devet evrov, se svetovne politične elite ukvarjajo z veliko pomembnejšimi vprašanji, kot je reševanje lakote. Raje se ukvarjajo z nadvse pomembnim trgovanjem z orožjem. Svetovni vojaški izdatki so v letu 2024 po podatkih Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave dosegli skoraj 2.400 milijard evrov."
Z dopisnico Vlasto Jeseničnik se vprašujemo o iskrenosti vojskujočih se strani pri aktualnih dogovorih za premirje med Rusijo in Ukrajino, razkrivamo Putinove načrte z veliko parado ob praznovanju 80. obletnice poraza nacistične Nemčije ter analiziramo nekatere posledice obojestranskih sankcij na gospodarstvo Rusije in Evropske unije.
35 epizod
