Iskanje
O pripravah evropskih držav in zveze Nato na vojno v času negotovosti, ki jo s svojim lomastenjem v mednarodni politiki povzroča predvsem neizprosno pragmatični predsednik ZDA ob paktiranju s svojim kolegom (in vzornikom) iz Rusije: nekatere države članice podaljšujejo služenje obveznega vojaškega roka in ga širijo tudi na ženske, več tistih, ki mejijo na Rusijo, je sledilo ukrajinskemu zgledu, in odstopilo od ottawskega sporazuma o prepovedi protipehotnih min iz leta 1997.
Prva kolesarska Dirka po Franciji je bila na sporedu pred 122 leti. Začetno točko so izbrali v južnem pariškem predmestju, saj je bila na ulicah v središču francoske prestolnice vožnja s kolesom takrat prepovedana.
Karavana kolesarjev na dirki po Franciji se je že pred začetkom letošnje preizkušnje zavedala, da prva etapa prinaša precej pasti, toda toliko jih skoraj nihče ni pričakoval. Vsi so v en glas v cilju v Lillu trdili, da so veseli, da je etape konec. Eni zadovoljni, da si niso ustvarili zaostanka za tekmeci, drugi pa razočarani, ker so bili na napačni strani glavnine, ko se je 17 kilometrov pred ciljem razbila in potem niso mogli več konkurirati za etapno zmago. Zasledovalci zaradi prečnega vetra do konca niso več ujeli priključka. Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard sta bila v prvi skupini, Primož Roglič in Remco Evenepoel pa v drugi. Gost Borut Božič razlaga, da morda druga skupina sploh ni taktično pretirano zgrešila, ker ni na vso moč lovila tiste spredaj. Božič meni, da je Tour še dolg, zato bodo sveže noge še kako pomembne, pretirano pa jih ne gre izprazniti že v prvi etapi. Slišite lahko tudi Luko Mezgeca, ki je bil razočaran, ker je imel lepo priložnost za vidno uvrstitev, pa se mu je snela veriga, in Mateja Mohoriča, ki tudi letos pričakuje peklenski Tour. Z gostom Borutom Božičem o dirki debatirata radijski reporter Igor Tominec in voditelj Luka Petrič, na koncu pa ujemite tudi reportažo Veronike Gnezda iz Lilla, iz mesta, v katerem je na prvem mestu pivo in ne vino, kot je značilno za večino Francije.
Večina izmed nas je prepričana, da nikoli ne bi mogla pristati v kultu. Toda kot pravijo strokovnjaki, nihče ne vstopi v kult, ampak je vanj načrtno rekrutiran. Obenem sploh v Sloveniji o njih še vedno ne vemo dovolj in smo zato še toliko ranljivejši. Predvsem se ne zavedamo, da ne gre vedno le za materialne zlorabe, ampak tudi duhovne. Pogovarjali smo se s štirimi nekdanjimi člani jogijske šole v Ljubljani, ki je del mednarodne federacije, njen duhovni vodja pa v Parizu čaka na sodni proces zaradi ugrabitev, trgovine z ljudmi in spolnih zlorab. Vsak odrasel človek sprejema svoje odločitve in se sam odloča, komu bo pripadal in čemu se bo posvečal. Vendar pa so tu lahko tudi pasti in manipulacije.
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
Ta teden na številnih fakultetah po državi potekajo raziskovalni tabori in poletne šole. Znanje poglabljajo tako domači kot tuji študenti, ki so za ta namen obiskali našo državo, pa tudi osnovnošolci in dijaki, ki se šele spoznavajo s področji, ki bi jih utegnila zanimati, ko bodo veliki. Ta teden smo tako med drugim obiskali Poletni raziskovalni tabor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer se za razred vedoželjnih dijakinj in dijakov iz 20 srednjih šol po Sloveniji preizkuša v precej zahtevnih inženirskih izzivih. Zakaj so namesto plaže izbrali fakultetne hodnike in kako izgleda modeliranje letal in spopadanje z dolgimi programskimi kodami, pa v tokratni Petkovi reportaži. Avtor fotografije: Željko Stevanić
65 epizod
