Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja.
V eni od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1975 so se spraševali o opevanju narave, lepote in ljubezni v ljudskih pesmih. Ugotovitev je bila seveda neizbežna: starejše take pesmi so dokaj redke, večinoma so novejšega nastanka, saj v davnih časih zaradi načina življenja preprostih ljudi pri nas ni bilo prav veliko časa za romantiko. Nekaj teh pesmi pa vendarle je, in izbor iz prej omenjene oddaje bomo slišali v oddaji Za en bokal muzike.
Simbolika cvetja je v ljudski pesmi različna, od religiozne pa do čisto osebne, romantične. V starejših pesmih so rože simbol čistosti, v mlajših pa večkrat pomenijo predvsem izraz ljubezni, seveda pa se simbolika spreminja tudi glede na vrsto cvetja. Zimzelene rože, posebej rožmarin, so simbol zvestobe, spomina. Vsekakor pa je cvetje tudi v ljudski pesmi največkrat povezano s pomladjo, veseljem, optimizmom. Poslušamo nekaj različnih ljudskih o cvetju, rožicah.
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.