Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Poslušamo malorecital za mešani zbor, soliste, recitatorja in simfonični orkester Splavarji na ognjeni reki Radovana Gobca.
Tokrat bomo pogledali pod pero skladatelja Slavka Osterca – poleg njegovih skladb bomo poslušali tudi misli, ki jih je Osterc zapisal na svoji bogati publicistični poti, in glasbo skladateljev, ki jih je cenil.
Poslušamo tri skladateljeva novejša komorna dela, ki so krstno izvedbo doživela lansko leto. Chant trouvé ... Oublié za mezzosopran in kitaro, Sedem lotosovih cvetov za flavto, kljunasto flavto, harfo in čembalo ter Bourgeons za godalni kvartet. V drugem delu oddaje bosta zazvenela še 3. in 4. stavek Svetetovega Koncerta za violino in orkester, ki je krstno izvedbo doživel 17. aprila letos na otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov.
Poslušamo skladateljev cikel Vojakovi pripetljaji, Kvintet ter skladbo Lux aeterna za rog in klavir.
V opusu Stanka Premrla prevladujejo zborovska dela in orgelske skladbe, nekaj je velikih vokalno-instrumentalnih del in samospevov, redkejše pa so samostojne instrumentalne skladbe. Znamenit je njegov Scherzo, ki so ga na Radiu Slovenija posneli in velikokrat predvajali. Slogovno Premrl ostaja v okviru poznoromantičnega glasbenega izraza, z delnimi vplivi glasbenega impresionizna. V tokratni oddaji bomo predvajali Premrlov orkestralni opus.
Poslušamo Koncert za klarinet, klavir in godalni orkester ter skladbi Drugi dan za rog in klavir ter Prvi dan za komorni orkester.
Spomnili se bomo skladatelja Franca Šturma, ki je dočakal le 31 let. Živel je v letih od 1912 in 1943, ko je med vojno izgubil življenje v Iškem Vintgarju. Rojen je bil v Pivki in se izobraževal v Ljubljani, kompozicijo je študiral pri Slavku Ostercu in se potem odpravil na izpopolnjevanje na konservatorij v Prago, kjer je študiral pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi. Franc Šturm je študiral tudi dirigiranje in operno režijo na glasbeni šoli Cesarja Francka v Parizu in, po nemški okupaciji Pariza, še v Ljubljani pri Danilu Švari. V svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je ustvaril največ komornih del.
Poslušamo skladbe Trumpetshoe, Little Diamonds, Samospevi pomladi, Little gipsy's, The Swing Passacaglia in Demoni.
Skladateljev instrumentalni opus je v primeri z zborovskim po številu manjši in obsega dela za simfonični orkester, salonski, mali in šolski orkester, godalni orkester ter komorne, klavirske in violinske skladbe. V prvem ustvarjalnem obdobju je Adamič za glasbena društva napisal vrsto orkestralnih vložkov k spevoigram. Prva obsežnejša dela so iz tržaškega obdobja, tehtnejša so nastala v ruskem obdobju in po prvi svetovni vojni. Adamič je že v epsko zasnovani šeststavčni Otroški suiti I, ki je nastala leta 1913, nakazal usmeritev k programski, realistično naravnani glasbi, značilni za poznejša dela.
Zgoščenka Glasbena sporočanja Igorja Štuheca je izšla leta 2013 pri Društvu slovenskih skladateljev. Zajema skladateljeva zgodnejša in pozna dela, ki jih loči več kot pet desetletij razgibane glasbene ustvarjalnosti. V celoti bomo poslušali Concertino za klavir in godalni orkester, ki je nastajal v letih od 1953 do 1958 – v času Štuhečevega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Matiji Bravničarju, in Nekropolo za simfonični orkester iz leta 2011, ki jo Gregor Pompe, avtor zloženke Glasbenih sporočanj, opiše kot “simfonični roman”. Na zgoščenki je poleg omenjenih skladb še Simfonieta za orkester – Štuhečevo priljubljeno delo iz študentskega obdobja, za katero je leta 2004 prejel nagrado Prešernovega sklada. Simfonieta je svojo prvo izvedbo žal doživela šele leta 2003. Skladatelj Igor Štuhec, rojen leta 1932, je eden najpomembnejših slovenskih skladateljev starejše generacije. Njegov opus zajema orkestralna, komorna, solistična, vokalno-instrumentalna in ansambelska dela, samospeve ter skladbe za mladino. Njegova kompozicijska govorica se giblje vse od začetnega spogledovanja z neoklasicizmom do atonalnosti in serialnosti, ki ju je spoznaval na študiju in izpopolnjevanjih v tujini, pa do spogledovanja z elektronsko glasbo in uporabo aleatoričnih postopkov ter grajenja bogatih, nasičenih zvočnih plasti.
Z nami bo skladatelj mlajše generacije Dominik Jakšič. Slišali bomo njegova novejša dela, med njimi Bagatelo št. 1, Sonatino da camero za godalni kvartet, simfonično pesnitev Kralj Matjaž ter Slavnostno uverturo. V poslušanje skladb nas bodo popeljali njegovi komentarji.
Poslušamo posnetek prve koncertne izvedbe Ajdičeve kantate Taborišče Ravensbrück, ki je nastal 28. septembra 2022 v Cankarjevem domu. Zbor in orkester Slovenske filharmonije vodi dirigent Simon Krečič.
V poslušanje koncerta za altovski saksofon, solo tolkala in simfonični orkester - četrte skladbe Mateja Bonina, ki nosi naslov Eppur si muove - nas bo popeljal krajši intervju s skladateljem.
Poslušamo kantato Do fraig amors, cikel samospevov Prelivi na besedilo Milana Dekleve, Nomos št. 7 za pozavno in tolkala ter skladbo Pogled narave za sopran, mezzosopran, klarinet in rog.
Poslušamo daljša odlomka iz opere BallerinaBallerina Petre Strahovnik v izvedbi haaške zasedbe Ensemble Modelo62 ter slovenskih sopranistk Nataše Zupan in Mateje Petelin. Gre za subtilno zvočno pripoved o 15-letni avtistični deklici, ki jo skladateljica gradi s počasnimi ter premišljenimi spremembami glasbenega materiala in intenzitete zvoka.
Predvajali bomo nekaj instrumentalnih skladb Rista Savina. Po poklicu je bil topniški oficir, glasbeno pa se je izobraževal na Dunaju pri Robertu Fuchsu in v Pragi pri Karlu Knittlu. Njegovi prvi glasbeni vzori so bili veliki nemški romantiki in pozonoromantiki Brahms, Mahler, Wagner in Richard Strauss, pozneje pa se je zgledoval tudi po novejših, sodobnih glasbenih izrazih, kot je na primer impresionizem. V svojih delih je pogosto uporabljal slovensko ljudsko izročilo, veliko vokalnih skladb pa je napisal tudi na Aškerčeva besedila, ki so mu bila še posebej blizu; predvsem balade, za katere je menil, da: »sodijo med najboljše sodobne pesniške stvaritve«.
Poglobili se bomo v zadnjo ploščo Matjaža Jarca iz leta 2020, ki ima naslov Muzika za mandolino, kitaro in mandolo.Slišali bomo štiri skladbe: Mitra, Sanja, Halimin spev in Krint, ki jih bodo izvedle Tanja Pirc – mandolina, Valna Ožbolt – kitara in Nina Škrjanc – mandola. Poleg omenjenih skladb bomo predvajali še Tempus fugit za komorni orkester v izvedbi ansambla The Phoenix, oddajo pa bomo sklenili s poemo za sopran, zbor in godalni orkester Foederis sempiterni. To bodo predstavili sopranistka Ljudmila Ostaš, orkester Lemberg Sinfonietta pod taktirko Cesarja Della Sciucce in komorni zbor iz Lvova, ki ga bo vodila Irina Kiselčuk.
Poslušamo skladbi Attack in SCREAdoM ter drugi del skladateljičine kompozicije z naslovom Senses, ki je bila napisana za dojenčke, malčke in ranljive skupine v okviru projekta B-air.
V oddaji gostimo skladateljico, pianistko in dolgoletno profesorico glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Poslušamo prvi stavek iz Ciklusa trinajstih skladb za flavto, tristavčno delo za klavir solo z naslovom Odstiranja, stavek iz Partite op. 8 v interpretaciji Milka Lazarja, skladateljevo najnovejše delo za godalni kvartet z naslovom Pozunanjena notranjost ter skladbo Čutnost za pozavno in klavir.
