Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
V današnji oddaji se bomo odpravili čez most Ohaši, ki ga je na svojem delu upodobil sloviti umetnik Utagava Hirošige. Hirošige je bil eden zadnjih velikih mojstrov tradicije ukiyo-e, zvrsti japonske umetnosti, ki jo najdemo na lesorezih in slikah 17., 18. in 19. stoletja, upodobljene teme pa so bili lepotice, igralci gledališča kabuki in sumoborci, zgodovinski prizori, ljudske zgodbe, pokrajine in erotični prizori. Naliv nad mostom Ohaši in Atake je izviren naslov grafike, ki je izšla leta 1857 v umetnikovem najbolj znanem nizu grafik Sto slavnih pogledov na Edo – današnji Tokio. Delo je navdihnilo tudi britanskega skladatelja Geoffreyja Poola, ki je po njem ustvaril skladbo Prečkanje mostu Ohaši.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da mnogi skladatelji navdih najdejo v likovnih delih. Do danes je tako nastala že vrsta glasbenih del, ki so jo navdihnile likovne umetnine, pa tudi nasprotno. V današnji oddaji bomo prisluhnili glasbeni sliki Petnajstih otroških portretov, ki jih je po navdihu slikarskih del francoskega umetnika Augusta Renoirja ustvaril skladatelj Jean Françaix.
V nocojšnji oddaji se bomo spomnili Richarda Heubergerja. Rodil se je v Gradcu 18. junija 1850, glasbi pa se je posvetil šele s 27-imi leti, končal leta 1902 konservatorij in postal vodja Akademskega pevskega društva na Dunaju. Pozneje je prevzel direkcijo dunajske Pevske akademije. Poleg tega je od leta 1902 učil na dunajskem konservatoriju in pisal kritike za različne časopise. Leta 1896 je prevzel nasledstvo za zloglasnim Eduardom Hanslickom pri časopisu Neue Freie Presse. Ob tem je bil tudi svobodni novinar in izdajal je med drugim Neue musikalische Presse. Umrl je na Dunaju 28. oktobra leta 1914. Kot skladatelj je pisal opere, operete, balet, pesmi in zborovske skladbe. Njegovo najbolj znano delo, ki se še danes večkrat izvaja, je opereta Ples v operi.
Pogosto se med likovnimi umetniki in skladatelji spletejo poznanstva, ki na takšen ali drugačen način odzvanjajo v njihovem delu. Eno takšnih, ki se je odrazilo tudi skozi umetnost, je poznanstvo med ameriškim slikarjem Johnom Singerjem Sargentom in francoskim skladateljem, pianistom, organistom in učiteljem Gabrielom Fauréjem. Ko sta se umetnika spoznala v Franciji, je Sargent postal vseživljenjski privrženec Fauréjeve glasbe. Kadar je slikar svoj čas preživljal v Londonu, je tam promoviral njegovo glasbo in celo organiziral koncerte, na katerih so izvajali njegova dela. Med letoma 1889 in 1898 je ustvaril štiri skladateljeve portrete, enega v tehniki olja na platnu in tri risbe.
Ameriški zahod je bil od nekdaj svojevrsten navdih številnim umetnikom, a prav široka obzorja ameriške modernistične slikarke Georgie O’Keeffe so bila obravnavana z novim pogledom. Slikarkini trije akvareli iz leta 1917 z naslovi Svetloba, ki prihaja na ravnico, Kanjon z vranami in Zvezdna noč so navdihnili ameriškega skladatelja Dana Welcherja. V glasbi je poskusil doseči to, kar je slikarka v svojih delih dosegla s svetlobo in senco, in tako je leta 1985 je nastalo glasbeno delo, ki nosi naslov Svetloba v preriji: Trije teksaški akvareli Georgie O'Keeffe.
V današnji oddaji bomo spoznali skladbo Obraz noči ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, ki jo je navdihnilo istoimensko delo ameriškega abstraktnega slikarja Roberta Motherwella. Slika je nastajala med letoma 1977 in 1981, slikar pa jo je posvetil svojemu prijatelju, mehiškemu pesniku in pisatelju Octaviu Pazu.
Slika Kristinin svet Andrewa Wyetha je navdihnila ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, da jo je uglasbil. Kot pravi sam, je v glasbi poskušal obuditi njen svet morja pašnikov, hrepenenja po domu ter občutka izgube in izpolnjenosti.
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
Drage mojstrske stvaritve hiše Faberge so bile zelo iskane tako v Evropi kot v Rusiji. Draguljar Carl Faberge je v svetu najbolj poznan kot idejni oče znamenitih carskih velikonočnih jajc, izdelanih iz zlata in posutih z diamanti, biseri, dragim kamenjem in filigranskimi miniaturami, ki jih je po naročilu izdeloval za ruski carski dvor vse od leta 1885.
Skladatelj in pianist Carlos Chávez ter slikar in muralist Diego Rivera, dva velikana mehiške umetnosti, sta prepletla svoji ustvarjalni strugi in ustvarila balet z naslovom Kónjska moč. Nekoliko nenavadno ime dela ima svoj izvor v temi, ki je bila pri srcu obema umetnikoma: gre za protiimperialistični balet o kapitalističnem izkoriščanju Latinske Amerike od Združenih držav Amerike in posledično o uporu delavcev ter njihovem zmagoslavju nad kapitalisti.
Danes si bomo privoščili glasbeni sprehod po galeriji umetniških del, ki so navdihnila češkega skladatelja Zdenka Fibicha. Ta je leta 1899 v ciklu Študije slikarjev opus 56 uzvočil dela petih slikarjev. Gre za slike, ki so nastale v časovnem okviru od 15. do 18. stoletja, in sicer za prizore na prostem: v vrtovih, gozdovih, na mestnem trgu ali v zasebnem parku. Pri ustvarjanju zvočne slike te umetniške galerije je Fibich uporabil različne sloge, da bi prikazal najboljše iz umetnosti slikarstva in glasbe. Cikel klavirskih skladb bomo slišali v izvedbi češkega pianista Radoslava Kvapila.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in ena drugo navdihujejo. Do danes je tako nastala že vrsta glasbenih del, ki so jih navdihnile likovne umetnine in obratno. Tokrat se bomo spoznali z glasbenimi portreti petih slovitih ženskih skulptur, kot jih je v glasbo prevedel ameriški skladatelj Jake Heggie. Gre za tri navdihujoča kiparska dela priznanih umetnikov Henryja Moora, Pabla Picassa, Alberta Giacomettija ter helenistično mojstrovino kip Nike Samotraške in kip egipčanske kraljice Hačepsut. Ti so skladatelju služili kot navdih za delo z naslovom Skulpture (v izvirniku Statuesque), za glas in 7 instrumentov: flavto, klarinet, altovski saksofon, violino, violončelo, kontrabas in klavir. Delo je premiero doživelo leta 2005 z mezzosopranistko Joyce Castle.
V tokratni oddaji bomo spoznali deli dveh belgijskih umetnikov, skladatelja Flora Alpaertsa ter slikanja in grafika Jamesa Barona Ensorja. Slednji je s svojimi deli vplival na Alpaertsovo glasbeno ustvarjalnost in zakrivil nastanek Suite James Ensor.
Violinist in dirigent Leo Funtek je v slovenskem prostoru malo znan. Bil je čudežni otrok, z dvanajstimi leti je nastopil na koncertu Filharmonične družbe v LJubljani in v evropskem glasbenem prostoru je kmalu postal priznan violinski virtuoz. Šolal se je v Leipzigu, od leta 1906 pa je večinoma prebival v Hlesinkih. Tam je deloval kot koncertni mojster orkestra, dirigent, korepetitor in pedagog.
Današnja oddaja bo obarvana plesno, a ne bomo predstavili plesov, na katere bi najprej pomislili. Posvetili se bomo Plesom v norišnici, glasbenem delu Davida Leisnerja, ki ga je navdihnil Ples v norišnici, likovna umetnina ameriškega realističnega slikarja Georgea Bellowsa.
