Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
V peti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Tjaša. Njeno ime je v Sloveniji čisto običajno, ni pa povsod tako. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Pomemben del življenja Klemna Bobnarja so oglaševanje, joga in meditacija. Že pred korono je za nekaj tednov obiskal južno Indijo in Isha Yoga Center, po vrnitvi domov pa se je odločil, da si bo enkrat v prihodnosti v tem centru vzel daljšo pavzo. Pred kratkim mu je uspelo in svoje vtise o devetmesečni pavzi, ki to niti ni bila, pa o bivanju, meditiranju, delu v velikanskem ašramu v Indiji, iskalcih resnice z vsega sveta bo delil z nami v tokratni Pavzi.
Ime tedna je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.
Ime tedna je postal Matija Špacapan, gozdar in eden od organizatorjev projekta Pomladimo gozdove, vseslovenske prostovoljske akcije sajenja dreves, ki so jo z ekipo pripravili v družbi Slovenski državni gozdovi. Letošnja akcija, ki je potekala že petič, je privabila skoraj 900 prostovoljcev, skupaj pa so posadili okoli 10 tisoč dreves 14 različnih drevesnih vrst.
V četrti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Nena, ki že devet let živi na Bavarskem, kjer ji to ime pride še kako prav. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Še ne 30-letni Filip Ferlan je končal srednjo strojno šolo in se zaposlil v podjetju, ki se ukvarja z obdelovanjem kovin. Počel je vse mogoče, bil med drugim strugar in varilec, vmes je diplomiral, napredoval in postal vodja skladišča. A po nekaj letih odgovornega in stresnega dela je ugotovil, da v delu ne uživa več in da se s službenimi težavami ukvarja tudi doma, predvsem pa je nenehno v stresu. Zato je dal odpoved, nekaj mesecev delal kot natakar, potem pa se odločil za počitek na Kanarskih otokih, kjer je tri mesece užival lagodno otoško življenje in si poskušal začrtati svojo pot v prihodnosti. Do kakšnih sklepov je prišel, pojasni v pogovoru.
Ime tedna je postala Ančka Gošnik Godec, ilustratorka in slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. Z uspešnim utiranjem poti tej likovni zvrsti pri nas je veljavo umetniškega prispevka ilustracije potrdila tudi v velikih tokovih likovne umetnosti v drugi polovici 20. in v 21. stoletju. Je prejemnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo.
V tretji epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' nas navdihujejo smučarski skakalci. Svoji zgodbi sta delila poslušalca Nives in Blaž, ki sta svoja sinova poimenovala po Domnu Prevcu in Timonu-Pascalu Kahoferju. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Tokrat v Pavzi gostimo igralca in ustvarjalca Nika Škrleca, ki v življenju počne vse mogoče. Priljubljen TV voditelj se je nekoč na pamet naučil 3141 decimalk števila π, kot strasten potapljač na vdih pa je pod vodo z enim vdihom sestavil 10 Rubikovih kock. Vsega, česar se loti, se loti s strastjo, pa tudi analitično in celo znanstveno. Na tak način se je lotil tudi krajših odmorov ali mikro pavz med ustvarjalnim procesom (oziroma delovnim časom). Ogromno bere in razmišlja tudi o delovnih procesih in odnosih med sodelavci. Kako s pomočjo pavz poveča svojo ustvarjalnost in produktivnost, nam razloži v tokratni epizodi Pavze. Foto: Darja Štravs Tisu
V drugi epizodi rubrike z za zdaj še delovnim naslovom 'Kako si pa ti dobil ime?' navdih iščemo v leposlovju. Svoji zgodbi sta delili poslušalki Poljanka in Šeherezada. Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Tokratni gost Pavze je Peter Krajnik, ki si je vzel premor od sodobnih prevoznih sredstev in pešači, zadnje čase pa tudi kolesari, skozi življenje. Začelo se je pred tremi leti med kovidom, ko je iz Zaprevala pri Starem vrhu do službe v Železnikih in nazaj začel hoditi peš. Peš gre tudi v trgovino, po opravkih, na športne aktivnosti ... Avta ne potrebuje več, zato ga bo sredi leta, ko mu poteče registracija, podaril sodelavcu. Pa ni omejen samo na Gorenjsko: pred kratkim jo je peš mahnil do Ancone, peš je prišel domov z obiska na Nizozemskem, lani pa se je usedel na kolo in se odpeljal do Portugalske. Sam zase pravi, da ni samotar in mu hoja preprosto 'paše'.
Število pi predstavlja razmerje med premerom kroga in njegovim obsegom. Njegove decimalke se nizajo v neskončnost in se nikoli ne ponovijo. To pomeni, da verjetno vsebujejo tudi vaš rojstni datum, EMŠO, ali pa morda številko vašega bančnega računa. 14. marec velja za dan števila pi, za svojega si ga je izbrala tudi matematika. Prav tako se je na ta dan rodil Albert Einstein in umrl Stephen Hawking.
Pilotna epizoda rubrike z za zdaj še delovnim naslovom Kako si pa ti dobil ime? Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Mlada popotnica Sabina Jugovec je po desetih letih običajnega življenja mladega človeka, ko je med redno službo poskušala čim več dopustniških dni izkoristiti za potovanja, ugotovila, da nekajtedenska potovanja preprosto ne zadostujejo več. Pustila je službo, si vzela pavzo za nedoločen čas in se sploh prvič, brez časovnih omejitev, sama podala na potovanje. Najprej po Srednji, nato Južni Ameriki. Prepotovala je Mehiko, Gvatemalo, zdaj je v Kolumbiji, kjer je spoznala veliko podobno mislečih ljudi na pavzah. Zdaj ugotavlja, kako in kam naprej. Ali nazaj.
V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji.
V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.
V drugem delu podkasta Sarajevo '84 govorimo o pripravah in izvedbi največjega športnega tekmovanja, ki ga je kadarkoli gostila naša nekdanja skupna država, o slovenskem sodelovanju, brez katerega bi igre težko speljali na najvišji ravni, o naši radijski ekipi, pa o televizijskem deležu ter o morda največji zvezdi iger, o maskoti Vučku.
8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno plat. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnemu, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed.
